Črna stopinja bo postala blagovna znamka

Podjetja bodo ponudila alternativne tehnologije in nove energetske rešitve. Potrošniki pa bodo svoje potrošniške navade uravnavali glede na ogljikov odtis.

Sredi poletja so se cene surove nafte na naftnih trgih in naftnih derivatov na bencinskih črpalkah vendarle znižale. Toda to je običajno obdobje relativne umiritve cen, zato iz tega ni mogoče izpeljati sklepa, da so naftne cene že dosegle vrhunec. Visoke cene nafte pomenijo najresnejšo nevarnost za stagflacijske procese, kakršne je svet doživljal tudi v osemdesetih letih. Toda naftna kriza je tokrat drugačna od tiste pred tremi desetletji, reakcije nanjo pa tudi. Čeprav nam v nekaj desetletjih še ne grozi apokaliptična vizija konca naftnih virov, bo tokrat energetska kriza bistveno bolj zarezala v tehnološke spremembe, trajnostni razvoj in način življenja ljudi.
Energija je izhodišče gospodarskega razvoja. Nafta je v XX. stoletju postala osrednji globalni energent, naftna politika pa središče nove geopolitike, ki še danes obvladuje svet. Po II. svetovni vojni so pri nafti povsem prevladali ameriški politično-ekonomski interesi. Naftna kriza v sedemdesetih letih je bila zato predvsem posledica politične krize v ZDA pa jomkipurske vojne in tržnih manipulacij kartela OPEC ter naftnih korporacij. Petrodolarji so potem zaznamovali dolžniško krizo v osemdesetih letih. V devetdesetih se je svet globaliziral, izjemna gospodarska rast pa je temeljila na ceneni nafti. Dve zalivski vojni, proti Kuvajtu in Iraku, sta bili namenjeni predvsem obvladovanju energetskih virov. Busheva administracija je energetiko postavila v središče svoje geopolitike, podobno zamisel ima danes Putin v Rusiji. EU se lakonično rešuje z zamislimi, kako spodbuditi energetsko varčen trajnostni razvoj.
Cena nafte se je, preračunano po stalnih cenah, zadnjih petdeset let gibala med 10 in 20 $ za sod. V času dveh naftnih šokov v sedemdesetih letih se je potrojila, cenovna ekstrema zadnjih dvajsetih let pa sta bila nekaj manj kot 8,9 $ za sod decembra 1998 in nekaj več kot 150 $ junija 2008. Prvo trajnejšo cenovno rast imamo v zadnjem desetletju, od 30 $ za sod novembra 2000 do 66 $ avgusta 2005, potem je cena konec leta 2007 prvič presegla magično mejo 100 $, letos pa niha med rekordnimi vrednostmi od 120 do 150 $. Cenovne usmeritve in napovedi kažejo dvoje značilnosti. Naftne cene bodo dolgoročno ostale visoke in se bodo najverjetneje ustalile pri vrednostih od 60 do 80 $ za sod. Ekstremni nihaji tržnih cen pa lahko v prihodnosti dosežejo in presežejo tudi mejo 200 in več dolarjev za sod. To pomeni dvoje. Obdobje cenene nafte in naftnih derivatov je za nami, zato bodo nadpovprečne cene morale postati del našega poslovnega in potrošniškega vedenja. In drugič, volatilnost naftnih cen se povečuje, zato bodo naftni šoki v prihodnosti pogostejši in bolj radikalni, kot so bili v preteklosti.
Ali to dejansko pomeni začetek konca naftne dobe? Tržna in cenovna gibanja so navadno najboljši kazalec, kaj se dogaja v zakulisju naftnega biznisa. Mednarodna agencija za energijo (IEA) meni, da zaloge zadostujejo za naslednjih 50 let, če k temu prištejemo obetavne nove zaloge pod počasi topečo se Arktiko. Toda vse je odvisno od rasti globalnega povpraševanja, to pa nezadržno narašča. Leta 1998 smo porabili 66 milijonov, danes okoli 84, leta 2030 naj bi porabili 125 milijonov sodov na dan. Težava je v tem, da je najhitreje rastoča potrošnja v državah v razvoju povsem nepredvidljiva. Hkrati pa je, kot kaže znamenita Hubbertova krivulja, proizvodnja nafte dosegla vrhunec prav v sedanjem obdobju in se v prihodnosti ne bo povečevala. Če se cene nafte podvojijo, potem se potrošnja načeloma zmanjša hitreje (6 do 9 odstotkov) kot raste ponudba (4 odstotke) in dolgoročno trg derivatov vendarle deluje bolj uravnoteženo. Toda razlika med premajhno ponudbo in prevelikim povpraševanjem je kljub temu strukturna in dolgoročna. Zmanjšajo jo lahko samo višje cene in dolgoročno prestrukturiranje gospodarstva ter potrošnje. Vsi drugi dejavniki, od posrednega financiranja ameriških vojn ter premajhnih rafinerijskih in transportnih zmogljivosti pa do tržnih špekulacij in monopolnih tržnih dogovorov bodo krojili zgolj tekoča tržna gibanja okoli ravnotežne cene.
Toda zakaj visoke cene nafte do sedaj še niso povzročile resnejših pretresov v gospodarstvu? Če bi sledili vzorcu iz sedemdesetih let, potem se nam obetajo stagflacijski procesi in pomembne spremembe v finančni ureditvi sveta. Toda reči so danes vendarle drugačne. Najprej višje cene nafte nikakor niso zavrle povpraševanja in tudi navadnih potrošnikov nobena cena naftnih derivatov ne spodbudi k bistveno drugačni potrošnji. Očitno višje cene nimajo pravega alokativnega in distribucijskega učinka. Potrošniki v razvitem in tudi razvijajočem se svetu so dovolj bogati, da dajejo prednost vožnji z avtomobili ne glede na ceno goriva. Tudi inflacijske posledice so tokrat bistveno manjše. To pomeni, da so centralne banke veliko bolj usposobljene za blaženje cenovnih šokov in da tudi podjetja bolje obvladujejo stroškovne pritiske, ker so z novimi tehnologijami energetsko varčnejša. Skratka, gospodarstva so danes veliko bolj robustna, makroekonomsko in podjetniško bomo tokratno naftno krizo prenesli lažje, kot smo krizo pred tremi desetletji.
Visoke cene nafte pa bodo vendarle vplivale tudi na nekatere dolgoročnejše spremembe. Morda bodo streznile ZDA, da bodo namesto po naftnih vojnah posegle po učinkovitejših sredstvih mehke moči. Pripeljati bodo morale do nove svetovne gospodarske in finančne ureditve, ki bo kos upravljanju nove nizkoogljične globalne družbe. Države bodo morale poseči po zeleni davčni reformi, ne samo zaradi zniževanja dajatev na gorivo, temveč tudi zaradi izenačevanja cene in oportunitetnih stroškov toplogrednih izpustov. Podjetja bodo ponudila alternativne tehnologije in nove energetske rešitve. Potrošniki pa bodo svoje potrošniške navade uravnavali glede na ogljikov odtis. Črna stopinja bo postala blagovna znamka in nov standard potrošnikove izbire. Morda pa tudi regulativni instrument države.
Fosilna goriva so enkraten dar narave. Naftni trgi so to spremenili v psihološko vrednost višjih naftnih cen. Tu ni pomoči. Brez vojn bomo imeli cenejše gorivo in lepše življenje. Toda zanj se moramo potruditi vsi s spremembo potrošnje in odnosa do narave. Začetek konca naftne dobe je šele prvi opomin.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.