dr. Bogomir Kovač

Dr. Bogomir Kovač

25. 9. 2008  |  Mladina 39  |  Kolumna

Cesar je gol

In morebitno podobno sprenevedanje glede novih cesarjevih oblačil bo spodneslo tudi SD in levico

Volilni izidi so postregli z relativno pričakovanimi rezultati. Levosredinska zmaga je potrdila splošno nezadovoljstvo državljanov, desni pol pa je doživel poraz zaradi kopičenja vladnih napak v zadnji tretjini mandata. Politični trg je ponovno dokazal svojo nepredvidljivost, politiki pa slabo razumevanje njegovega delovanja. Sestava koalicije bo manj usodna od napovedi. Pomembnejše bodo izbira vladne ekipe, strateške rešitve na ključnih področjih in politika ukrepov za blaženje ekonomske negotovosti in socialnih pritiskov ljudi.
Slovenski politični trg ima zadnjih deset let razmeroma prepoznavno obliko. Deli se na levi in desni pol, vsak pa ima v svojem središču vodilno stranko s svojimi sateliti. Oba pola si relativno enakomerno porazdeljujeta med 80 in 85 odstotki glasov, vmesni pas predstavlja slaba petina prehajajočih volivcev. Naš volilni sistem temelji na izraziti vladavini strank. Stranke se bojujejo za volivce na temelju ideoloških in političnih preferenc, manj pa nagovarjajo srednjega volivca glede želenih ekonomskih programov in redistribucije dohodkov. Takšen model pojasnjuje tri pomembne lastnosti slovenskega političnega trga.
Prva govori o tržni konkurenci levega in desnega političnega bloka in njunem boju za prisvajanje petine neopredeljenih volivcev. Ker med volivci prevladujejo politično ideološke preference, je politična kultura obeh polov relativno stabilna, prehodi med njima pa relativno majhni. Politične preference neopredeljene sredine pa najbolje napadajo s skupno politično strategijo celotnega bloka. Zato so predvolilne koalicije dobro vodilo za politični prevzem sredine. Tako je bilo z desno predvolilno koalicijo 2004 in podobno so letos reagirali volivci na levi trojček. Politični obrat je bil dosežen sredi zadnjega volilnega tedna, ko je levica s trdno zavezo treh strank zaokrožila svojo marketinško ponudbo. Napaka je bila, da tega formalno in vsebinsko niso storili že nekaj mesecev prej. Desnica se je letos predvolilni koaliciji ognila in zato na koncu tudi izgubila.
Drugi krog prerazdelitve glasov na političnem trgu se pojavi potem znotraj bloka. V notranji konkurenci povezanih strank imamo sedaj klasični tržni kanibalizem in največja stranka pridobiva na račun najšibkejših satelitov. To pojasnjuje vedno bolj značilen politični duopol dveh vodilnih strank na eni in na drugi strani ter žrtvovanje šibkih na račun močnejših. LDS je tako letos silovito izgubljala na račun SD, na desnici je NSi povsem poražena, SLS pa je vidno marginalizirala. Tega političnega darvinizma ni mogoče preprečiti in je rezultat impulzivnih političnih odločitev ter prilagoditvenih preferenc volivcev na samih volitvah, ko se volivci racionalno odločajo za potencialnega volilnega zmagovalca. Od tod tudi nepredvidljivost zmage in moči zmagoslavja vodilne stranke. Letos to velja za SD, pred štirimi leti pa je presenetljivi obrat pripadal SDS.
Tretje spoznanje temelji na korekciji prvih dveh procesov, ki sta del spontanega reda in konkurenčnega značaja političnega trga. Politični marketing ima dve pomembni korektivni orodji. Prvo zadeva programe in ukrepe strank, kako reformirati in voditi državo, drugo temelji na ponudbi kompetentnih ljudi, ki bi naj uresničili politične obljube. Tu naše stranke običajno grešijo. LDS je leta 2005 zamudila z oblikovanjem vlade v senci kot legitimne opozicije in hkrati rešilne razvojne alternative za lastno politično preživetje. Namesto tega se je utopila v frakcijskih bojih in je na koncu razpadla na dva dela. Tudi tokratna ponudba levice ni bila dovolj prepričljiva in je zadnje mesece tudi niso dobro tržili, toda volivci so na srečo še slabše ocenili konkurenco. Zato so Janševi ministri po vrsti izgubili volitve in neposredno dokazali, da stara vlada v resnici ni imela široke politične podpore in je zato pomemben krivec poraza SDS.
Nova vladna koalicija ima predvidljive obrise. Z veliko verjetnostjo bo v vlado stopil Desus in ne SLS. Razlog je preprost. Desus je sicer interesna stranka, toda tradicionalno leve usmeritve. SLS pa zaradi notranje krize ni zrela za sedanjo vladno koalicijo, ki bi bolj škodovala kot koristila strankinemu prestrukturiranju. Sedanje preračunavanje in vrednotenje Desusovih predvolilnih obljub, kar vsevprek počno analitiki, je seveda neumnost, ki nima nobene prave teže. In to v enaki meri velja tudi za druge koalicijske stranke. Pokojninska reforma kot postopen popravek sedanjih razmerij je nujnost, ki zahteva širok politični konsenz in medgeneracijski dogovor. In tu je vsaka vlada, z Desusom ali brez njega, zgolj politični posrednik. Hkrati pa neto sedanje vrednosti vseh volilnih obljub, navkljub famoznemu znižanju vojaških izdatkov, povzroča evropsko neopravičljiv proračunski primanjkljaj ali pa vodi v zvišanje davščin. Oboje bi pomenilo politični in ekonomski pokop nove Pahorjeve vlade. Zato pa je toliko bolj nenavadna pogajalska nespretnost Erjavca, ko je predhodno razkril vrednost svoje politične ponudbe in si tako že vnaprej znižal pogajalsko ceno. Očitno se res ni ničesar naučil pri poslih s Patrio.
Pri sestavi vlade sta zato veliko bolj pomembni vsebina obljubljenih sprememb in vladna ekipa. Programska ponudba nove koalicije je raznovrstna, zato bo zahtevala nekaj krogov usklajevanj glede koalicijske pogodbe. Toda začetek je ključen, če želi potrditi svojo zmago tudi leta 2012. Koalicijska pogodba ne sme postati dokument minimalnega političnega skupnega imenovalca in ekonomske redistribucije. Postati mora izhodišče vladne operativne strategije, ki jo sestavlja reformni paket sprememb na vseh temeljnih vladnih področjih. Ministrske ekipe morajo že pred nastopom vlade oblikovati strategije sprememb in poslovne modele njihovega uresničevanja. Zato morajo imeti ministri politično moč in menedžerske kompetence, stroka pa naj dobi ob tem primerno svetovalno funkcijo.
Ključ menedžmenta sprememb tiči v novi kulturi političnega obnašanja. To je hkrati Pahorjeva največja konkurenčna prednost v primerjavi z Janšo. Povsem jasno mora biti, da je bivši cesar gol in da bo podobno sprenevedanje glede novih cesarjevih oblačil spodneslo tudi SD in levico. Predvolilne pravljice je namreč konec in za uspeh bo kislo grozdje treba spremeniti v užitno vino.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.