Fatalni trenutki
Vidni in nevidni
© Tomaž Lavrič
Doslej najostrejšo politično kritiko po volitvah 2008 je izrekel predsednik Zaresa Gregor Golobič, ko je obstrukcijo poslancev SDS označil kot simbolni požig parlamenta.
Ministri in poslanci imajo seveda svobodo pri izbiri metafor, toda v tem primeru si velja pogledati zastavek. Računsko sodišče je proračun Janševe vlade ocenilo drugače od tedanje vlade, vendar to ni bilo prvič, to je počelo tudi pri predhodnih vladah. Dosedanja praksa je vedno tekla tako, da je parlament potrjeval izvedbo starega proračuna. Tudi prejšnja vlada SDS-NSi- SLS-Desus leta 2005 ni s svojimi parlamentarci zahtevala, da starega proračuna Ropove vlade parlament ne sprejme. Zanj resda niso glasovali poslanci tedaj vladajoče SDS in NSi, toda z gentlemensko vzdržanostjo dela svojih poslancev so takratni opoziciji pod vodstvom LDS dopustili izglasovanje potrditve proračuna za leto 2003.
Ko bi zdaj na enak način zdaj ravnali SD-Zares-Desus-LDS, bi parlament ne doživel obstrukcije in dogodka, kot je »simbolni požig parlamenta«, sploh ne bi bilo.
Eno velikih presenečenj po volitvah 2008 je bil Milan Cvikl. Bivši poslanec, ki je bil zadnja leta mandata najglasnejši in najostrejši govornik, je onemel. Kot sekretar Pahorjeve vlade je deloval samo kot član spremstva, ki je obkrožalo novega premiera. Spremenil se je samo v podobo. A le za hip. Zdaj je razkril gigantsko zlo Janševe vlade. V njenih prostorih je namreč odkril fotokopirni stroj, ki je zanj kronski dokaz, da je stara vlada protizakonito fotokopirala zaupne dokumente in kopije odnesla neznano kam.
V sodobni politiki je načelno možno vse, toda za tako močno obtožbo bi človek pričakoval vsaj kakšen krepak dokaz. Ali pa profesionalno držo molka, ko bi problem z vsemi indici prepustil kriminalistom, ki bi potem obelodanili svoje izsledke tožilstvu, ali pa bi jih zavrgli.
Razglasiti fotokopirni stroj za korpus delicti? Pod Ceausescujem so v komunistični diktaturi Romunije za protidržavno dejanje šteli posedovanje pisalnega stroja. Zanj so Romuni namreč potrebovali posebno dovoljenje, nekakšen orožni list. Kaznive niso bile besede, ki bi jih nekdo objavil, temveč že posest pisalnega stroja, na katerega je moč pisati tekste.
V medijih sta torej kot osrednja družbena problema dominirala ta dva škandala, katerih tarča je bila opozicija. Skorajda neopazen pa je ostal konflikt interesov v ljubljanski prestolnici. Na Vrhniki podjetje Electa, ki jo vodi sin ljubljanskega župana Jankovića, gradi stanovanjsko naselje. Gradnja kot gradnja seveda ni nič posebnega, če bi ne imela pomenljive predzgodbe. Gradbeno podjetje, ki opravlja ta dela, je namreč razvpito podjetje Vegrad. Prav isto podjetje, ki se je znašlo v težkih likvidnostnih težavah, iz katerih ga je kot pravljični rešitelj potegnil ljubljanski glavar, ki je tik pred koncem leta od njega odkupil stotino stanovanj. Je poskočil šef protikorupcijske komisije Drago Kos, je završalo v kritičnih medijih, da gre za sum klientelizma in nepotizma?
Seveda bi lahko oporekali, da gre za nedolžno dejanje, toda minimalni test lahko izpeljemo, če pomislimo, kakšen bi bil odziv, ko bi namesto imen Janković-župan in Janković-sin nastopil par Janša-premier in Janša-sin???????????????
Absolutno brez odzivov pa je problem devastacije okolja. Sredi januarja so v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici merilne naprave za dober teden zaznavale drastično povečanje količine trdih delcev v zraku. V Ljubljani npr. so namesto dopustnih 50 mg zaznali kar 177 mg na kubični meter. To ni akademska številka, če vemo, da so prekomerne količine trdih delcev povzročitelj številnih pljučnih obolenj. In kaj so storili ljubljanski župan in njegova kolega? So prek medijev opozarjali meščane na pretečo nevarnost, so v izrednih razmerah sklenili začasno omejiti promet? Nič in nič, pravzaprav nasprotno. V mestu, ki zaradi velike koncentracije prometa doživlja nevarno polucijo zraka, so župan Janković in njegovi svetniki ter svetniki Zaresa zoper voljo opozicije in lokalnega prebivalstva izglasovali postavitev treh novih nebotičnikov sredi Dravelj, ki bodo prinesli še tisoče novih avtomobilov z usodnimi izpuhi!!!!!
A ne le župan in aktualna vlada, do teh fatalnih okoljskih problemov je ravnodušna tudi opozicija z SDS na čelu.
Erozija okolja poteka na vsej črti, minister Milan Pogačnik je pred dnevi spet legaliziral lani prepovedane pesticide, ki so bili kot potencialno rakotvorni in kot hormonski motilci prvi osumljenci za množične pomore čebel. Pri čemer se ni skliceval na denimo nova odkritja znanosti, ki bi grešne strupe ekskulpirala.
In kaj so storile politične stranke? Je Zares že naslednji dan zahtevala takojšnji umik spornih pesticidov? Lani so bili njeni poslanci, kot sta Pavle Gantar in Cveta Zalokar-Oražem, med prvimi borci zoper uporabo takih pesticidov. Je Gregor Golobič takoj zahteval koalicijski sestanek na vrhu??? Je vsaj opozicijska SDS izstrelila salvo kritik?
Simbolni borec za naklonjeno sožitje z naravo je daleč stran, nekje v Indijskem oceanu. Pomorščak Jure Šterk, ki se po Ljubljani ni vozil s samopašnim terencem, ampak se je z mini jadrnico predajal igri vetra ter plul po oceanih. Jure Šterk, ki je v hipu priletel s svojim telesom branit drevored vrb ob Ljubljanici, ko jih je nekdanja mestna oblast pod vodstvom LDS hotela požagati. Jure Šterk, ki je s svojimi potopisnimi knjigami širil duh prvinske radovednosti in sposobnosti preživetja sredi ničesar.
Iz Avstralije nas je zdaj dosegla vest, da je pogrešan, da je njegova jadrnica polomljena in jo na odprtem morju premetavajo valovi. Mediji so dnevno javljali o brodolomu, dokler lepega dne niso konstatirali, da so ga avstralske oblasti prenehale iskati. Šele čez dan smo doživeli posredovanje slovenskih vladnih uradnikov pri avstralski vladi, naj vendar nadaljuje iskanje slovenskega državljana.
Ko so v Sudanu aretirali Toma Križnarja, se je osebno angažiral bivši pokojni predsednik Janez Drnovšek, ko se je v pakistanskih gorah zaplezal Tomaž Humar, je bil bivši zunanji minister Dimitrij Rupel dnevno v telefonskih stikih s pakistanskim vrhom. In kaj počne tokratni slovenski vrh? Premier Pahor dnevno poroča, kako mu hrvaški premier ne dviga telefona, predsednik Türk pa obiskuje palestinskega predsednika Abasa, ki je simbolno mrtev, saj ga ne jemljeta resno ne izraelska vlada ne dominantna palestinska stranka Hamas.
Ne predsednik države ne premier ne zunanji minister niso za pomoč poklicali svojih avstralskih kolegov!!!!!!!!!!!!!!!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.