Nepozabni iz leta 2009

Bernard Nežmah

22. 12. 2009  |  Mladina 51  |  Kolumna

Vsi smo na istem

Popolna stavka v Gorenju je šokirala državo. Direktor Franjo Bobinac je še včeraj veljal za sanjskega dečka med menedžerji. Bil je antipod Bavčarjev in Šrotov, ki so svoje podjetje tajkunsko prisvajali, namesto da bi ga vodili. Še lansko pomlad se je bil gospod Bobinac sončil pod žarometi slave, ko je prejemal celo najprestižnejšo nagrado Gospodarske zbornice zaradi izjemnega vodenja podjetja.
Včeraj pa je presenečeno stal pred množico protestnikov. Ko pa so obupani in besni delavci navajali, kako mizerno življenje imajo z dobrimi 400 evri plače, jim je nonšalantno odvrnil, da jih razume: vsi smo na istem! Takrat so njegovo besedičenje preglasili huronski žvižgi. Da je eden najbolj plačanih menedžerjev v državi na istem kot fizikalec s polovico tisočaka!?!?!?
Franjo Bobinac bi brez konkurence zmagal v nagradi za največji cinizem leta.

Zloglasni milijon

Ta hip so v državi sicer osrednja tema astronomske plače menedžerjev. Prvi na listi negativcev je kajpak Marjan Kramar z nagrado milijon evrov. Danes se vesoljna javnost čudi: zakaj? kaj je sploh naredil? Toda še večje čudo je bil pred petimi leti, ko so ga postavili za čelnika največje banke. S kakšnimi referencami se je povzpel na vrh NLB, kaj je pred tem počel v bančništvu?
V osemdesetih letih je bil direktor sektorja za plan in analize v LB Trbovlje. -!?? S takšnimi delovnimi izkušnjami ne bi leta 2004 postal niti vodja poslovalnice NLB v Šiški! Kako je potem sploh lahko prišel na najvišji bančni vrh? Preprosto, bil je dolgoletni sodelavec predsednika Janeza Drnovška, tako da ga je vrhuška iz vrst LDS katapultirala na direktorski položaj. A takrat množični mediji tega problema niso niti zaznali.

Mož z eno delnico

Različnim časopisom in televizijskim hišam je lani predsednik stranke Zares Gregor Golobič na vprašanje o svojem lastništvu v podjetjih odgovarjal enako: imam eno delnico Pivovarne Laško. Ko so torej mediji svojim bralcem in gledalcem prikazovali odnos politikov do podjetniških deležev, so jim prenašali podobo malega človeka, ki ga je le za eno delnico oplazil novi privatizacijski čas. V prvih dneh junija pa se dogodi razkritje, po katerem je čelnik stranke Zares tudi 10 odstotni lastnik Ultre Sum, ki ima v večinski lasti zagorsko Ultro. In kaj stori minister Golobič? Na tiskovni konferenci je izrekel, da je storil napako, v katero pa je bil prisiljen, če je hotel rešiti podjetje Ultra pred silami zla, ki jih vodi stranka SDS. Ergo, ko laže Goloboč, v resnici skozi njegova usta laže SDS.

Nerazumljeni predsednik

Predsednik Danilo Türk je ob grozljivem odkritju morišča v Hudi jami, medijem na vprašanje, kaj si misli, odgovoril, da danes ne bo govoril o drugorazrednih temah. Kasneje se je popravil, da so ga narobe razumeli. Pol leta kasneje je državno odlikovanje podelil nekdanjemu šefu UDBE Tomažu Ertlu. Ko ga je zadela salva kritik, da ob obletnici Berlinskega zidu nagrajuje policijskega varuha komunističnega režima, je odvrnil, da je opozicija nespravljiva.

Neopazna košnja smrti

Če vtipkamo v spletni iskalnik pojem smrt delavca, se pojavi niz zadetkov. 37-letni delavec umrl na gradbišču na Vrhniki, na gradbišču ob knjižnici v Celju padel delavec z gradbenega odra, na tržnici v Celju umrl delavec pri gradbenih delih, na Jesenicah s strehe stanovanjskega bloka omahnila dva delavca; eden se je smrtno poškodoval, v kraju Petišovci v delavni nesreči umrl delavec, ki je padel z lestve, na gradbišču HE Blanca umrl delavec, v Gorenju umrl 50-letni delavec, med delom v Vegradovih blokih v Šiški padel delavec v 30-metrski jašek in še za celo pokopališče primerov. Pravosodni minister Aleš Zalar, ki zahteva izredni nadzor nad delom tožilstva v primeru kazenske ovadbe razvpitega avtorja kontroverzne Resnice o Patriji, ni odredil vladnega nadzora nad delom tožilcev v primerih anonimusov, katerih smrt na gradbiščih spada med potrošnji material.

Posel leta

Na Žalah je dal po pregonu vrtičkarjev mestni župan Zoran Janković postaviti park. Posadili so 30 hrastov, da bodo pričarali vzdušje mestnega loga, toda že po mesecu dni se jih je posušilo 29, vsi razen enega. Dokler so te krpe zemlje obdelovale preproste ženičke, je tam kar buhtelo od solate, kumar in fižola, medtem ko pod Jankovićem pogine še celo trdoživi hrast. Kako je to mogoče? Na nekoč plodno vrtičkarsko zemljo so navozili iz gradbišča v Stožicah skoraj 4 tisoč kubikov odvečnega nekakovostnega zemeljskega izkopa, za katerega pa je mestna občina plačala več kot 50 tisoč evrov!

Naši varuhi

Pred časom je slavil celjski župan Bojan Šrot, ki je zadovoljen predstavil analize količine kadmija in svinca v otroških igriščih. Ugotovili so, da je v otroški mivki zanemarljiv del nevarnih substanc, da igranje na peskovnikih ni nevarno, da je bistveno bolj nevarno, če jedo zelenjavo, pridelano na celjskih vrtičkih!? In kje je tu vzrok zadovoljstva? Prebivalci Celja živijo na kontaminiranih tleh, ki so tako zastrupljena, da je pri njih pridelava poljščin fatalna za človeška življenja. Se je oglasila ombudsmanka gospa Zdenka Čebašek Travnik? Nič od nič, je pa Varuhinja človekovih pravic glasno protestirala, ko je bila nacionalka prestavila urnik risank za pol ure in s tem posegla v pravice otrok.

Demokracija a la KAD

Da bi pokazal, kako je njegova vlada naddemokratična, je premier Borut Pahor ustanovil kadrovsko akreditacijsko komisijo (KAD), ki bo bdela nad strokovno izbiro funkcionarjev. V zadnjih dneh pa odjekne prava bomba. Država je namreč iskala novega generalnega direktorja policije, na njen razpis se je prijavilo sedem kandidatov, uradniški svet je preveril njihove strokovne kompetence in jih prenesel policijski ministrici. Sedem profesionalcev - torej lahka izbira za Katarino Kresal. Nikakor, prva dama policije je odločila, da so sicer v redu, da pa nikogar ne mara. Noben izmed kandidatov ni uspel osvojiti njenega srca. Izbor direktorja policije se je tako sprevrgel v izbor Katarini najbolj všečnega uniformiranca! Da pa je lahko sama izbrala prvega med policisti, je moral parlament potem spremeniti zakon.

Amnezija zgodovine

Te dni je Kitajska bučno slavila svojo šestdesetletnico. Leta 1949 je namreč nastala kot država Mao Ce Tungova Kitajska. Če komunistični režim šteje čas šele z vojaško zmago komunistične partije, je bizarno, toda da to ponavljajo slovenski mediji, je dizaster. Kitajska je namreč sploh ena najstarejših državnih tvorb na svetu, njene vladarske dinastije segajo v čas pred antiko, so sodobniki egipčanskih faraonov, saj so vpeljali državno ureditev dva tisoč let pred našim štetjem. Minimalni rešpekt do zgodovine bi torej poročal: »Država s 4.000-letno državno zgodovino je proslavila 60-letnico nastanka države.«

Jara gospoda

Na državni praznik »Dan reformacije« sta se domača finančna in politična nomenklatura zbrali v Cankarjevem domu, da bi poslušali predavanje bivšega predsednika ZDA Billa Clintona. Kaj je torej povedal veliki Billy? - V času največjega gospodarskega padca, ko se število brezposelnih vsak mesec poveča za 10 odstotkov, je gospod povedal, da je Slovenija ena najbogatejših držav na svetu. In nomenklatura mu je plačala 100 tisoč dolarjev za te globokoumne misli.

Sončenje pod tujimi zmagami

Borut Pahor kot predsednik vlade beleži sicer krepak padec podpore državljanov, toda kot osebnost je še naprej nadvse popularen. Njegov nastop vleče permanentno medijsko pozornost, naj si bo z uporabo afektiranih vzklikov: aufbix!, ljudje božji!, so what!, ali pa s performansom, da bo nogometašem čistil kopačke, če se uvrstijo na SP. Toda, po poročanju medijev je po odločilni tekmi z Rusijo nogometašem prekipelo in so ga vrgli ven iz garderobe. Šele po dobesedno diplomatskih posredovanjih so mu kasneje dovolili, da je sebi v slavo posnel kader, kako čisti čiste kopačke.
Pogumna in največjega rešpekta vredna drža nogometašev, ki so malodane zadnji, ki branijo civilno družbo pred politično prisvojitvijo!!!

Glorifikacija ministrov

Ob posnetku premiera Pahorja, ki ob nagraditvi Avsenikov prepeva skupaj z Alfijem Nipičem, je nacionalka primaknila še interni posnetek, na katerem igra klavir ministrica Katarina Kresal. Policijska ministrica, katere realna poteza je škandalozni ukrep, po katerem naj bi številnim uslužbencem policije krepko znižali plače, se s pomočjo televizije predstavlja v divinski nedolžnosti. Še več, je edina pianistka, katere igranje prikazuje TV SLO v času »Dnevnika«!!! Ko je imela v Ljubljani koncert največja virtuozinja na klavirju Dubravka Tomšič Srebotnjak, osrednja oddaja nacionalke ni prikazala niti utrinka njenega nastopa.

Srbija kot zgled

Avto ministra Patricka Vlačiča so kamere ujele, kako je s prižgano modro lučjo po odstavnem pasu prehitel dolgo kolono avtomobilistov, ki so se po avtocesti cijazili proti Ljubljani. Prometni minister, ki naj bi bil zgled prometne kulture državljanom, je pač hitel na TV oddajo. Od nikoder vesti o policiji, ki bi ukrepala in o sodniku za prekrške, ki bi ga oglobil. V Beogradu je državni predsednik Boris Tadić na častni tribuni trčil s kozarcem šampanjca, potem pa postal osrednji dogodek. Ker je kršil zakonodajo, ki prepoveduje pitje alkohola na nogometnih stadionih, ga je sodnik oglobil za nekaj sto evrov, srbski predsednik pa se je pokesal in plačal kazen.