Jože Vogrinc

Jože Vogrinc

4. 3. 2010  |  Mladina 9  |  Kolumna

“Kriza vrednot”?? Napačna diagnoza!

V ideološki fantaziji, ki je “spregledala”, češ “smo v krizi vrednot”, spolna razsežnost nikakor ni naključna, ampak je bistvena

»Kriza vrednot!« odmeva iz studiev RTVS. »Kriza vrednot!« bije plat zvona opozicija. »Kriza vrednot!« penijo anonimni sralci po spletu v zmerljivkah, kjer je prva vrednota linč. Medije je zajelo razpoloženje moralne panike. Za moralno paniko je značilno, da jo zganjajo tisti, ki so zase prepričani, da so moralnejši od drugih in so poklicani, da tiste, ki so grešili, spet podredijo gospostvu vrednot, katerih varuhi so oni sami. V tipični moralni paniki se poseben del družbe, ki zastopa vrednote (npr. duhovniki, pedagogi, zdravniki), starševsko zgraža nad domnevno nemoralo drugih, potrebnih prevzgoje (npr. mladih, žensk, ljudstva). Panike se vzdignejo in poležejo, ker ne pritegnejo vse družbe in ker se nezaslišano vedênje ob staranju prvih in družbeni integraciji slednjih preobrazi v dopuščene navade.
Poglejmo pazljiveje! Razglašanje vsesplošne krize vrednot v Sloveniji danes je le na videz moralna panika. V resnici je veliko nevarnejše. Mediji, opozicija in veliko navadnih ljudi ne glede na starost, spol in izobrazbo so v hipu sprejeli »krizo vrednot« kot čarobno formulo, ki v dveh besedah pove vse, kar je treba vedeti o aktualnih problemih slovenske družbe. Ni ugotovitev, ki bi zahtevala pojasnilo, ampak diagnoza, ki odpravlja potrebo po razumevanju. Ni vprašanje, ampak odgovor. »Kriza vrednot« je ime za prepričanje, da so »tisti zgoraj« »nam spodaj« vsilili svoj nemoralni način ravnanja. Ne glede na to, ali jim rečemo »elita« ali »vladajoči«, jim formula »kriza vrednot« pripisuje, da so med seboj povezana skupina ljudi, ki so vseskozi osebno nemoralni in pokvarjeni: zanje ne velja zakon (»pravna država ne deluje«); so podkupljivi in podkupujejo; javne funkcije zlorabljajo za svojo zasebno korist; zlasti pa so spolno pokvarjeni - promiskuitetni in perverzni.
V ideološki fantaziji, ki je »spregledala«, češ »smo v krizi vrednot«, spolna razsežnost nikakor ni naključna, ampak je bistvena. Mrhonovinarstvo je z navajanjem iztrganih podrobnosti nepreverjenih dokumentov z začetka preiskave o tragično preminulem brez trohice pietete priskrbelo ideološko točko prešitja, ko se v fantaziji čudežno »vse poveže med seboj«. Mediju ni treba ničesar pojasnjevati, ko pa se stvari razkrijejo kar same! V »spolni izprijenosti« dobi »pokvarjenost elite« oprijemljivost protinaravne in zato nesprejemljive lastnosti osebe, »pripadne eliti«. Zdravnik je idealna tarča take predstave, saj je lahko s komer koli, tudi iz elite, v intimnem, celo telesnem stiku, kakršen ni mogoč v vsakdanjih javnih odnosih med ljudmi v političnem ali gospodarskem življenju. Odnos med zdravnikom in pacientom je mogoče ideološko predstaviti kot skrivanje in prikrivanje. In ali ni prav obisk pri zdravniku osebna izkušnja, na kateri temelji vsakdanja ideološka predstava o korupciji? Ko mali človek podkupi zdravnika, se zasovraži, češ nisem imel izbire. Kaj pa lahko poplača dar zdravja? Utvarja pa si, da pripadnik elite ima protidar za zdravje ali pa vsaj prost dostop do zdravnika in mu ni treba skrivati kuverte. Predstave o korupciji ustvarja pacientska domišljija: zavist do elite, ki »sme«, kar počne mali človek z zavestjo lastne krivde in nemoči.
Česnanje o krizi vrednot moramo torej zavrniti, ker onemogoča razumevanje zdajšnjih družbenih bojev v Sloveniji. Kajpak jo razglašajo tisti, ki bi nam radi zavladali kot rešitelji. Kdor pazljivo spremlja afere v samostojni Sloveniji, kjer je šlo za sum korupcije v vrhovih politike in gospodarstva, mu je jasno, da so krivci v obeh sferah družbe in na obeh polih politike, da ne omenjamo brezbarvnih uradnikov in političnih kameleonov. V pravnem smislu so krivci lahko samo konkretne osebe, ne pa njihova družbena pripadnost ali prepričanje. Za sociološko analizo pa je vprašanje, kateri družbeni procesi omogočajo ali celo nagrajujejo koruptivnost. Razgradnja socialističnih družbenih, pravnih in političnih razmerij in nadomestitev teh razmerij z globalnimi kapitalističnimi po evropskem vzorcu nista le vzrok za pravne praznine (in izjemni družbeni vpliv advokatov kot privilegiranih izvajalcev in arbitrov pravne preobrazbe, zlasti denacionalizacije in lastninjenja). V Sloveniji je bila prvo desetletje in pol po osamosvojitvi država (s strankami in z uradništvom) posrednik pri oblikovanju kapitalističnega vladajočega razreda in pri politični in pravni integraciji Slovenije v EU kot širši družbeni okvir za delovanje globalnega kapitalizma na domačih tleh. Kaj pa je podkupnina uradniku, da »ne opazi« kakšnega prekrška, v primerjavi z državo, ki je omogočila divje lastninjenje, da so vodilni v podjetjih postali kapitalisti, delavci pa proletariat? Porast obtožb o korupciji zadnja leta kvečjemu kaže, da se je do gospodarske krize novi pravni sistem že dovolj utrdil, da nekateri spet verjamejo v dokazljivost in kaznivost podkupovanja.
Razslojenost Slovencev na »elito« in »ljudstvo« se jasno kaže v temeljnih možnostih izbire: ljudstvo je privezano na svojo deželo, domači jezik, javno zdravstvo, lokalne šole, na hišo in vrt in kupovanje v TUŠ-u; elita šola otroke v Londonu in tam tudi nakupuje, do svojih vikendov v tropih pa odjadra na svoji jadrnici. Dejanske vrednote ljudi se kažejo v strategijah preživetja in v pričakovanjih. Elita ima drugačne od ljudstva. Pač pa sta končni pristanek v senilni Evropi in gospodarska kriza spodnesla tla zaupanju ljudi v hegemonijo slovenskega političnega razreda, ki odsotnost razlik v centristični politiki maskira z ideološko delitvijo na levico in desnico.
»Kriza vrednot« daje desnici bistveno prednost, ker ji omogoča, da se ponuja kot rešitev kar z vpitjem o krizi vrednot. Nič ne dokazuje, da bi bila manj korumpirana od levice. So krščanske vrednote pri nas kaj bolj udejanjene kakor na Irskem? Zavzema pa se za moralnost in poštenost kot vrednoti. Glede ideološkega sloga je desnica z Janšo na čelu dosledna: pošteni in moralni so oni in oni se zavzemajo za poštenost in moralo. Merilo je preštevanje: si naš ali si njihov? Preden podležete, se je dobro spomniti, da je ženskar lahko odličen kirurg in da lahko gospodarstvo zavozi tudi minister, ki nikoli ni ukradel niti kocke sladkorja v bifeju. Pošten fanatik na oblasti? Ne, hvala!!!

 

Celoten članek je na voljo le naročnikom. .

Zakup člankov

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890. Kodo, prejeto na telefon, prepišite v spodnje okence in takoj boste boste lahko dostopali do vsebin.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Mladina digital - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate .
Z dolgoročno NAROČNINO prihranite tudi do 25 %!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.