Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

25. 3. 2010  |  Mladina 12  |  Kolumna

Primitovno ali civilizirano?

Principi spektakelskega vladanja

/media/www/slike.old/mladina/pamflet.jpg

© Tomaž Lavrič

Že po poldrugem letu predsedovanja vladi je Borutu Pahorju uspelo, da je med vsemi slovenskimi premieri največja medijska zvezda. En dan ga vidimo, kako izbira besede, ko opisuje svoj pogled na odstavljanje tožilke Brezigarjeve, naslednji se javlja iz obiska v Luki Koper, pred tem nastopa kot maneken na reklamni vožnji novega renaulta v Novem mestu, vmes se razjezi na ministra Križaniča, ker kot finančnega svetovalca ne odpusti nekdanjega udbovca Isajlovića, nato preseneti z izborom eksperta Dorijana Marušiča za zdravstvenega ministra, se otroško razveseli mnenja Ustavnega sodišča in tako iz dneva v dan.
Medtem pa je organiziral še mednarodno konferenco o Balkanu na Brdu. Ki pa je pomenila popolni fiasco. Bojkotiral jo je ključni mož - srbski predsednik Boris Tadić. Brez Srbije srečanje ni imelo nobenega smisla, tako da je svoj obisk v Sloveniji odpovedal predsednik EU Herman van Rompuy, evropski sekretar za širitev Štefan Füle pa je Brdo zapustil že po pol ure.
Predsednik slovenske vlade je bil pred kamerami vidno jezen in je za neuspeh okrivil kar vodstvo EU. Da mu ob kolapsu niso stali kot pogrebci ob strani je praktično razumljivo, toda vprašanje, ki se zastavlja, je: ali je neuspeh v resnici Pahorjev mednarodni neuspeh? Če se je namreč premier izpostavil kot gostitelj in posrednik med sprtimi stranmi, tej misiji pač ni bil kos. Ob njegovem vratolomnem urniku si očitno kaj dosti časa niti ni vzel, ni ga bilo videti, kako dnevno leti med Beogradom, Prištino in Brusljem, išče kompromise, prepričuje, ponuja in izbira diplomatske besede sprave.
Ko je ameriški predsednik Obama začutil, da mu njegov predlog zdravstvene reforme visi v zraku, je preprosto prestavil obisk v Daljni Aziji, da bi se še dodatno angažiral v projektu. In zakon mu je potem uspelo vpeljati.
Delo mednarodnega posrednika Pahorju evidentno ne leži, kar pa navsezadnje nima velikega pomena za slovensko realnost. Dan pred okrnjeno konferenco na Brdu je organiziral še eno v prostorih Državnega zbora, kjer so njegovi gostje razpravljali o dolgoročni viziji trajnostnega razvoja Slovenije.
A zakaj je predsednik vlade zbral številne strokovnjake, znanstvenike in akademike? Da bi od njih dobil najširše vizije in poglede, kako orientirati delovanje države in kaj postaviti za prioriteto. Dobro zastavljeno.
Toda že nekaj dni pred tem je vlada potegnila najbolj krucialno potezo, ko se je odločila, da nadaljuje s projektom TEŠ 6. Potezo, ki definitivno pomeni, da Slovenija izstopa iz duha kjotskega protokola, saj bo emisije nevarnih izpustov v zrak kolosalno povečala. Poteza, ki predpostavlja, da velike gospodarske krize sploh ni, da sploh ne obstaja obrat k zmanjšanju porabe energije in omejeni gospodarski rasti.
Skratka, premier Pahor se je zapisal v zgodovino kot vladar, ki svetovalce vpraša za svet šele potem, ko je usodno dejanje že izvršil!!!
Minuli teden je sicer v javnost prišla vest o tožbi Evropske komisije zoper Slovenijo zaradi prevelikega deleža trdih delcev v zraku. Pravzaprav sočasno z obiskom EU komisarja za okolje Janeza Potočnika, ki je na konferenci v DZ povedal nekaj misli o okolju, kameram nastavil prijazen nasmeh in odpotoval nazaj v Bruselj, kjer je čez nekaj dni sodeloval v spektaklu za kamere, ko se je s kolegi komisarji zapeljal z električnim kolesom. Neverjetno, o ex-ministru Karlu Erjavcu je imela vsa Slovenija enotno mnenje, da je zanič okoljski minister, medtem ko birokratskega ignoranta Potočnika domače lestvice popularnosti čislajo v oblake.
Komisar, ki celo v lastni državi ni sposoben ostre kritike nad popolno brezbrižnostjo politikov do evropskih opozoril! Stari minister Erjavec ni napravil nič, novi minister Žarnič pravi, da so te kazni dobre, a ni napovedal nobenih ukrepov, premier Pahor in celotna vlada manj kot nič.
Če prvi predsednik države Milan Kučan sanja, da bo nekoč doživel vznik svoje najljubše stranke žlahtnih konservativcev, o čem naj sanjajo prebivalci Slovenije?
Ne sedanja ne predhodna vlada se s problemom alarmantno onesnaženega zraka ne ukvarjata. Torej čisti zgled jalove demokracije? Nikakor, res publika je tudi stvar državljanov. Kje so demonstracije, pohodi in protesti civilne družbe, ki bi zahtevale takojšnje ukrepe županov in vlade????? Ali vsaj članki, intervjuji in pisma alergologov, onkologov in drugih zdravnikov, ki bi javnosti vztrajno predočali resnost zadeve. Dokler bo prebivalstvo anemično in sanjavo, dokler ne bo samo vstalo z zahtevami, dotlej bodo tudi politiki ostali ignorantni.
Politik, ki pa ob svojem velikem projektu ne more biti ignoranten, pa je ljubljanski župan Zoran Janković. Ostal je resda v senci medijskih bravur premiera Pahorja, a zadnjič je uspel uprizoriti pravo farso. V trenutku, ko bi moral pojasniti, kdo bo financiral stadionski kolos, je potegnil zajca iz rokava. Na gradbišče je znova namamil teve kamere, saj je na sprehod po ljubljanskem biseru pripeljal kar bivšega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića. A ne le kot ikono, Stipe Mesić je novinarjem pojasnil, da so na gradbišču največjega aktualnega športnega projekta na Balkanu! Ki da je zgled sinergije javnega in zasebnega interesa!??????.
No, bivši predsedniki nasploh izgubljajo avro, nekdanji nemški kancler Schroeder se pojavlja v medijih samo še po svojih posredniških zaslužkih pri poslovanju z ruskimi in iranskimi podjetji, hrvaški ex-predsednik pa je v treh mesecih zamenjal parket dunajske opere z blatom stožiškega stadiona.
Z raciom je v teh dneh presenetil ljubljanski odbor SLS, ki je v javni izjavi pozval župana, da naj končno razgrne finančno konstrukcijo svojega podviga. A hkrati je meščanom prinesel tudi finančni saldo aktualnega županjevanja. Za vladavine Jankovića je vsak družinski račun višji za 49 odstotkov pri ceni vode, 32 plina, 37 pri prevozu odpadkov, skoraj 200 pri odlaganju odpadkov ter drastično pri plačevanju parkirnin ter parkirnih prekrškov. Ker tudi SLS manjka občutek za ekologijo, so kakopak pozabili prišteti še statistiko o skokovitem porastu trdih delcev v zraku.
Jesenske županske volitve bodo vse drugo kot samoumevna zmaga sedanjega župana.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.