22. 6. 2010 | Mladina 21 | Kolumna
Protislovni merski sistem
Nagrajevanje, državna pomoč, referendumska enakopravnost in onesnaženje okolja
© Tomaž Lavrič
Vlada se je lotila dveh zakonov, ki naj bi popravila socialne krivice.
Po prvem naj bi bila podjetja dobiček ne delila več samo med menedžerje, nadzorne svete ter delničarje, ampak bi ga del razdelila tudi med preostale zaposlene. Ena redkih gest, ki spominja na levo usmerjeno politiko. Ciniki bi sicer dodali, da to v času gospodarske krize, ko delavci ne dobijo kdaj niti lanskih plač, nima omembe vrednega učinka. No, državni svet je izglasoval veto na zakon, ki gre zdaj v ponovno glasovanje. Pri čemer je navedel številne argumente proti, eden je npr. ta, da bodo podjetja knjigovodsko frizirala letne bilance.
Toda ključno vprašanje je drugod: zakaj vlada uzakonja splošno delitev šele takrat, ko si lastniki ter menedžement razdeli več kot četrtino dobička? Zakaj preprosto ne spiše zakona, ki bi predvidel, da v primeru prosperitete delček nagrade ne preide na vse zaposlene?
Šele takrat bi zakon dobil realno moč in bi bil prispevek k večji identifikaciji vseh zaposlenih s podjetjem, s čimer bi blagodejno vplival tudi na delovno motivacijo.
Preprosto, če velja za direktorja, da višji zaslužki dvignejo njegov angažma, taka enačba velja tudi za delavce. Vendar vlada prinaša zakon, ki se zdi sicer všečen za množice, praktično pa množici zaposlenih ne bo prinesel nič, če bodo vodstva podjetij delila samo do 25 odstotkov dobička!
A ta hip je problem že neizplačevanje osnovnih plač. Kočevska »Prenova«, »Vegrad«, stožiški stadion itd. so primeri rušenja osnovnega pravnega standarda. Delavci, ki niso dobili plač, regresov ali plačanih nadur, so prevzeli ministra za delo Ivana Svetlika, ki je sklenil narediti konce suženjskemu izkoriščanju delavcev. In kakšna je njegova rešitev številnih do neba vpijočih krivic? Preprosta, pripravil je predlog zakona, ki bo v prihodnosti onemogočal suženjsko gospostvo.
Namesto, da bi reševal pereče aktualne probleme, jih odpravi tako, da spiše zakon za bodočnost!???? S čimer se vlada znebi vsakršne odgovornosti za anomalije. Res da ni bila ona, ki je bogatela na račun slabo plačanih delavcev, vsekakor pa je vlada ta, ki ima moč, da lahko sproži številne postopke, s katerimi lahko izkorenini to eklatantno rušenje pravnega reda in stvari korigira, če ne z drugim, vsaj z najemom odvetnikov, ki jih plača za to, da prevzamejo v celoti njihova zastopanja. Konec koncev se bo Pahorjeva vlada zapisala v zgodovino, da je bila to vlada, ki se je predstavljala kot levo usmerjena, rezultat njene vladavine pa so množice, ki so na Slovenskem delale, ne da bi za to dobile plačilo.
Poglejmo samo znameniti »Vegrad«, za katerega je najprej kazalo, da bodo do premoženja prišle samo banke, ljubljanska občina in stanovanjski sklad, medtem ko bodo mali podizvajalci ostali nepoplačani. Ko so se ti organizirali in doumeli, da je njihovo orožje dokumentacija, so postali partner pri dogovorih o delitvi premoženja. Hkrati pa na sedežu podjetja protestno stavka skupina bosanskih zidarjev, ki jim »Vegrad« dolguje sto tisoč evrov za delo, ki so ga opravili že pred meseci.
Skratka, po logiki razuma so tudi oni del pogajanj o zapuščini propadajočega gradbenega giganta.
Če so tu ministri ignoranti, pa delujejo kot servis ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Potem ko se je spustil v neracionalni megalomanski projekt stadiona, mu je šolsko ministrstvo Igorja Lukšiča hotelo nameniti kar 20 milijonov evrov iz proračunskih rezerv, da bi dogradil ogrevalno dvorano. Za ogrevalno dvorano??? Ki jo bosta uporabljala povprečni nogometni in propadajoči košarkarski klub, da bosta dvignila vadbeno ugodje. Država, ki po dolgem krči proračunske izdatke, bo plačevala eklatantni nadstandard???
Da ne omenjamo župana, ki namesto, da bi obnovil plavalna bazena na Vevčah in na Koleziji, s čimer bi razveselil množice meščanov, mrzlično išče še enkrat večji denar za stožiški beton.
Iz te akrobacije zaenkrat ne bo nič, ker je financ minister Franci Križanič rekel stvari - ne! A ostaja servilnost vlade do zahtev ljubljanskega glavarja.
Ne naključno. Zadnjič so v mestni hiši pripravili pogovor o arbitražnem sporazumu. Nastopali so samo istomišljeniki, ki so en za drugim podprli Pahorjev predlog.
Popolna zloraba politične demokracije. Posamezna združenja, zbori in forumi imajo kajpak legitimno pravico, da povabijo na debato o referendumu samo zagovornike ali pa nasprotnike. Toda, da prostor mestne hiše v času referenduma nameniš za shod ene opcije, ne pa kot kraj polemičnega dialoga različnih skupin meščanov!??????
Nedolgo so televizijske hiše zaznale primer poslanke SDS, ki je na račun državnega parlamenta razposlala nekaj pisemskih vabil za strankarsko usmerjeno srečanje. Tokrat veliko večje anomalije niso zapazile.
Odsotnost mere za demokratičnost so pred tednom izgubili poslanci, ki so zavrnili Marka Šorlija kot predsednika »Vrhovnega sodišča«. Očitali so mu sodbo, katere sopodpisnik je bil pred leti. In kaj nezakonitega je tam storil? Sodba je oprostila nekdanjega poslanca SDS Pavla Ruparja, ki je bil politični antagonist socialnih in liberalnih demokratov.
Sporočilo Pahorjeve SD je po glasovanju jasno: če sodnik v zadevi naših tekmecev ne razsodi po naši želji, je neprimeren za prvega med vrhovnimi sodniki.
Filozof in lingvist Noam Chomsky omenja sodobni fenomen, ko ima človek oz. korporacija v glavi dve nasprotujoči misli in hkrati verjame v obe. Princip, ki ga udejanja Pahorjeva vlada, ki je filigransko kritična in okoljevarstveniško usmerjena v primeru italijanskega plinskega terminala v Miljah, medtem ko ima diametralno nasprotno držo pri projektu TEŠ 6. Še več, ognjevito nastopa zoper gradnjo terminalov, ki slovensko okolje zadevajo samo posredno, in zahteva, da pri odločitvi upoštevajo tudi njeno mnenje. Pri gradnji termoelektrarne v Šoštanju pa vodi vse postopke tako, da ignorira lokalne ekologe, kaj šele, da bi se za projekt odločila potem, ko bi bile poprej izdelane vse študije o bodoči onesnaženosti zraka in bile prediskutirane alternativne oblike rabe in oskrbe z električno energijo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.