Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

10. 6. 2010  |  Mladina 23  |  Kolumna

Degradacija ugleda Slovenije

Kdo so njegovi rušilci?

/media/www/slike.old/mladina/pamflet.jpg

© Tomaž Lavrič

Referendum je končan. Ugled Slovenije je rešen, pravijo zmagovalci. Res?
Nacionalna televizija je v minulih dneh predvajala dokumentarni film leta. Dosje o sužnjelastniškem delu, v katerem je postavila na prvo mesto stvar samo - grozljivo izkoriščanje delavcev. Tema, ki medije običajno zanima samo kot škandal, kadar se najde skupina nesrečnežev, ki začne gladovno stavko. Kot nekaj, kar Slovenije v resnici ne zadeva.
Ko je v času kampanje policija izgnala štiri delavce, ki so stavkali, ker jim podjetje dolguje številne plače, je bila to le običajna vest. Policija pod vodstvom predsednice liberalne stranke, ki najraje govori o človekovih pravicah, je ravnala kot garda, ki je plačana, da brani interese podjetnikov. Ob tako drobni anomaliji je takoj intervenirala, medtem ko poprej ob številnih primerih smrti delavcev na gradbiščih nismo prebrali, da so takoj zaslišali vodstva podjetij, ali, da so zoper njih začeli postopke zaradi finančnih in poslovnih mahinacij.
Slovenija je postala država, ki ne ukrepa zoper sodobno suženjstvo. Film novinarke Jelene Aščić prinaša številna pričevanja bosanskih zidarjev, ki pripovedujejo, kako so jim izplačevali v povprečju po 200 evrov na mesec, kako so živeli v standardu taboriščnih barak, kako so jih ob primeru poškodb ali težjih bolezni preprosto odpustili in zamenjali z drugimi, in kako so bile inšpekcijske službe evidentno skorumpirane.
Podrobnosti so srhljive: eden direktorjev je v trinadstropni družinski hiši uredil bivališča za 65 ljudi! Par tujcev si deli sobo kot v carski Rusiji z začetka 20. stoletja, o kateri je v spominih pisal slikar Marc Chagall, ki si je v Sankt Petersburgu delil celo skupno posteljo z neznancem.
In kaj počne s to grozljivostjo slovenska država? Vlada in njena ministrstva si perejo roke, zakoni so pač takšni, da nič ne moremo. Bomo pač v prihodnosti malo popravili zakonodajo.
Genialnost pristopa Aščićeve je, da je prestopila klasično novinarsko držo, ki pokaže problem, ter zaključi zgodbo tako, da za mnenje povpraša še odgovorne predstavnike oblasti. Odločila se je, da preišče, ali je ta problem v praksi rešljiv. In tako z ekipo odšla še v sosednjo državo Avstrijo in tam preverila, kakšna je usoda tujih delavcev. Rezultat je frapanten: tamkajšnji Svetlik ne izobesi info točk. Namesto tega imajo organizirane delavske zbornice, ki ravnajo odločno in hitro, same tožijo podjetja v imenu oškodovanih delavcev in če jim podjetja ne izplačajo plač, jih poženejo v stečaj. In zdaj pozor - zaposleni dobijo izplačane zaslužke v zadnji instanci od državnega fonda! Ja, dobesedno. Pravica do plačila za delo je sveta in neodtujljiva. Je prvi temelj državnosti! Podjetnike, ki bi izigravali to postavo, pa doletijo ostre sankcije, kot npr. ta, da nekdo, ki je zapeljal firmo v stečaj, ne da bi poplačal dolgove, še leta potem ne sme odpreti nove firme.
Preprosta rešitev: Pahorjeva vlada bi problem rešila tako, da bi sprejela podobno jurisdikcijo kot velja v Avstriji. Temelj tržne ekonomije je pač striktno spoštovanje zakonov: kdor jih ne spoštuje, je izločen iz sveta podjetništva.
A kakšno je zdravstveno stanje številnih bosanskih delavcev? Predstojnica »Klinike za medicino dela« dr. Metoda Dodič Fikfak pripoveduje o šokantnih prizorih, ko je imela pred seboj ljudi, ki so bili povsem izčrpani, saj so delali po 12 ur na dan, eden je bil celo povsem izhiran, saj se je naučil stradati.
Ne, možak ni stradal, ker bi po 600 in več evrov pošiljal domov, človek je stradal, da je od 200 evrov lahko delček namenil za družino!
In kako se škandaloznega principa suženjskega dela loteva premier Borut Pahor?
Zadnjič se je na skrivaj sestal na gradbišču stožiškega stadiona z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Zakaj? Glavar Ljubljane je začel projekt gradnje stadiona, ne da bi poprej zbral potrebni denar ali si priskrbel kredite. Zdaj tako podjetje Grep dolguje 50 milijonov evrov. Podjetja podizvajalcev in delavci dobivajo po kakšen belič, večina očitno dela na up. Je torej Grep razglasil stečaj in končal svoje podjetništvo?
Nasprotno, župan Janković pričakuje, da bo za njegov katastrofalno vodeni projekt račun plačala država. Ali bolj natančno, vsi davkoplačevalci!
Še bolj natančno: Mariborčani, Novomeščani, Primorci, Prekmurci, Gorenjci, Korošci etc. Ravnokar je novomeška Krka postala prvak v košarki. Poraženi KK Olimpiji gradijo dvorano za 12 tisoč gledalcev, račun zanjo pa bodo soprispevali zmagoviti tekmeci Novomeščani. V Mariboru so navijači v Ljudskem vrtu bodrili slovensko reprezentanco, zdaj pa bodo večino tekem reprezentance preusmerili v Stožice, kar praktično pomeni, da bo Maribor ob nogometne spektakle, za kar pa bo še posebej plačeval s pomočjo stožiškemu fantomu!????
Ko so bili pred desetletjem v Muenchnu pred dilemo, ali naj zgradijo novi nogometni stadion, je mestni župan razpisal referendum. Ne tako za šalo, ampak kot vprašanje, ali so meščani pripravljeni na nove davke in proračun preusmeriti v nogometni kolos? Odgovor je bil da, z vsemi finančnimi posledicami.
Projekt Stožice je primer popolnega kolapsa politike ljubljanskega župana, ki je z njim generiral še poslovne kolapse številnih podjetij in vpeljavo suženjskega dela.
In odnos Pahorjeve vlade? Iz dneva v dan tuhta, kako bi kot božji odrešitelj rešila zgrešeno investicijo. Pri čemer pozablja, da je vseslovenska vlada. Maribor je bil pred leti izbran za evropsko prestolnico kulture, kajpak po izboru slovenske vlade. Sedaj pa vlada pozablja na svoje obveznosti in ne nameni proračunskega denarja zanj. Ker ni denarja v proračunu, ministrstvo za delo snuje zakone, ki bodo zniževali odpravnine odpuščenim delavcem.
Res je državna oblast zadnje dni poročala o kriminalistični obtožbi zoper direktorja Luke Koper, ki da je sklenil fiktivno pogodbo za varovanje v vsoti 75 tisoč evrov. Ministrica Katarina Kresal je jadrno odreagirala, da to ni politični proces, saj policija deluje avtonomno.
Nekdanji direktor Mercatorja Zoran Janković je plačal 800 tisoč evrov podjetju za varovanje, in to podjetju, ki sploh ni bilo registrirano za varovanje, kaj šele, da bi Mercator tudi dejansko varovalo. In kaj je postorila tu policija v deset krat večji raboti?
Zadeva se je izgubila, nihče nič ne ve, nihče od odgovornih ne poroča, kaj se dogaja, leta pa tečejo. Policija avtonomno abstinira od preganjanja malverzacije.
Premier Borut Pahor pa nič, kot da se ga ta korumpiranost Slovenije ne tiče.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.