30. 9. 2010 | Mladina 39 | Kolumna
Neznosnost kritike in stavke
Stavke, krediti, bankroti in opomini pred izključitvijo
© Tomaž Lavrič
Množična stavka policistov, carinikov, veterinarjev, državnih uradnikov in drugih se zdi na prvi pogled skregana z razumom. Jasno je, da smo v gospodarski krizi, državni proračun je pičel, zatorej gre pričakovati, da sprejmejo, da jim obljubljenih povišic ne izplačajo.
Ministrica Irma Pavlinič Krebs (Zares) pred kamerami vije roke, da nima 100 manjkajočih milijonov, medtem ko jo sindikalni voditelj Doro Hvalica pobija, da je bil njihov kompromisni predlog le 25 milijonov. Vlada je nonšalanto zavrnila sindikalistični predlog in država je v številnih sektorjih na pol ohromljena. Lahko jo sicer poskušamo razumeti in sprejmemo, da je stanje tako alarmantno. Pa vendar, to ni od včeraj, luknja v proračunu je znana že več mesecev. Zatorej poglejmo reakcijo vlade na zahteve nekoga, ki je pred njo prišel z dvema računoma: enim za 10 milijonov in drugim za več kot 100 milijonov. Seveda, tedaj z vlado ni govoril zastopnik sto tisočih zaposlenih v javnem sektorju, ampak župan Ljubljane. Za potrebe stadiona je konzorcij bank okoli NLB dodelil 110 milijonov evrov posojil fantomskemu podjetju »Grep«, država pa je prek evropskih skladov primaknila še deset milijonov.
Da ne bomo ponavljali trivialnosti, izpostavimo dve gesti. V hipu, ko je premier Borut Pahor povedal, da se on ne bo vmešaval v odločitev NLB, je potem NLB blagoslovila svoj kredit. Pred dnevi se je direktor SKB André-Marc Prudent izvil vprašanju časnika »Finance«, zakaj oni niso kreditirali stožiškega kolosa. Vseeno pa je povedal. »Projekti, kjer je več ključnih dejavnikov na začetku neznanih, nas ne zanimajo. Poudaril pa bi, da dobri projekti zlahka najdejo financerje.« Smisel bančništva pa je v istem članku nazorno pojasnila predsednica UO SKB Cvetka Selšek: »Še pred izpeljavo projekta mora biti jasno, kako bo financiran, bančnik pa mora investitorjem dati jasno vedeti, ali lahko računajo na posojilo ali ne. In če bančniki, ki imajo strokovnjake za projektno financiranje, presodijo, da ne, mora biti to jasno znamenje investitorjem, da s projektom nekaj ni v redu.«
Zelo preprosto, projekt stožiški stadion je zgrešena investicija, le da ga je župan Zoran Janković ob podpori koalicije SD-LDS-Zares izpeljal mimo ustaljenih principov financiranja do sedanje faze.
Projekt je očitno tudi športni nesmisel. Da na njem igra zadnje uvrščeno moštvo nogometne lige, ki je na tekmi z Gorico nabralo le poldrugi tisoč gledalcev??? Da bodo v novi dvorani igrali košarkarji Olimpije, ki jih je sankcionirala celo evropska zveza,
ker delujejo kot športni Vegrad, ki igralcem ne plačuje plač, le da so v minuli sezoni košarkarski mojstri v večini eden za drugim raje zapustili Ljubljano in prestopili v druge ekipe. Klub je svoje rabote vršil ob tihi medijski podpori, saj novinarji niso objavljali vsot, ki jih klub dolguje in tudi nesmiselno visokih pogodb, ampak so navijaško zasanjeno upali, da bo jutri spet zrasla šampionska Olimpija.
Tako klubski nogomet in košarka sta na popolnem dnu svoje zgodovine, dobila pa sta gigantski stadion in dvorano!??
Najuspešnejši ljubljanski moštveni klub pa je HK Olimpija, ki igra tako privlačen hokej, da ima nabito polno dvorano. Nastopa pa v stari dvorani Tivoli! Vanjo mestna oblast ni investirala.
Seveda je tu večni protiargument: Janković bo slej ko prej zapustil politiko, stadioni pa nam bodo ostali. Ja, ampak ne samo oni. Meščanom bo zapustil vrtoglave dolgove. Ko je prišel na magistrat, je mestni dolg znašal 58 milijonov evrov. Zdaj po besedah podžupanje Dakićeve znaša 116 milijonov. Podvojen, če k temu ne prištejemo še številnih mestnih površin, ki so jih vmes Jankovićevi prodali. Toda, problem je veliko ostrejši. Finančno ministrstvo Franca Križaniča trdi, da je mestni dolg kar 200 milijonov, saj med dolžnike šteje tudi podjetja, ki so v lasti mestne občine. Zadolženost mesta se je povečala v mandatu župana Jankovića za skoraj 300 odstotkov. V tem tempu bo občina sredi naslednjega mandata bankrotirala. - Šala?
Nikakor, evropski komisar Olli Rehn je pred dnevi pozval k posebni pozornosti proti povečanemu zadolževanju. Da je to eden osrednjih problemov gospodarske nestabilnosti.
In kaj je storila slovenska vlada? Je finančni minister sklical tiskovno konferenco, na kateri je obtožil ljubljanskega župana za zamegljevanje podatkov o občinski zadolženosti? Nič in nič, in ta vlada zdaj pričakuje, da bodo policisti, zdravniško osebje, veterinarji etc. mirno sprejeli, da začne varčevati pri njih???
Če se vrnemo k odločitvi NLB, da dodeli kredit podjetju, ki mu nobena tuja banka noče dati niti ficka. Zakaj ni pred odločitvijo kdo izmed članov uprave javno nastopil s svojo oceno, da je takšno kreditiranje za banko izgubljen denar?
Jasno, da ga ni bilo. Toda, ali se kdo kdaj oglasi?
Ko je vodstvo na koprski univerzi v programu varčevanja odpustilo pol stotnije sodelavcev, je z javnim protestom nastopil prof. dr. Drago Rotar. Rezultat: dekanja mu je izrekla opomin pred odpustitvijo, ker da je deloval zoper ugled svoje institucije. Drugi primer je uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, ki je v svojih tekstih v revijah nasprotoval nekaterim potezam vlade. Od ministra je dobil zadnji opomin pred odpovedjo službe.
Igra usode je v enak položaj postavila dva med seboj antagonistična sociologa, ki pripadata diametralno nasprotnim ideološkim pogledom, toda oba prakticirata svobodo, da o javnih stvareh institucij, ki jima pripadata, govorita javno v besednjaku najostrejše kritike. In oba zdaj zastrašujejo z grožnjo odpovedi.
Ta princip izrivanja kritiškega duha in glasov strani, ki niso na oblasti, se je razširil celo na Pošto Slovenije. Ko je skupina pobudnikov referenduma zoper napovedano pozidavo Ljubljane vložila zahtevo za referendum, jo je najprej župan Janković dvakrat zavrnil in dvakrat je Upravno sodišče razveljavilo njegov akt. Ko so iniciatorji referenduma ob koncu roka zbrali svoja lastna sredstva in dali tiskati anonso, s katero bi prek pošte povabili Ljubljančane, da gredo podpisat referendumsko podporo, jih je poštni vrh zavrnil. Pošta, ki vam poštne nabiralnike bombardira z vsemogočimi reklamami za prodaje, je tokrat sklenila, da se odreče poslu, da letaka ne bo delila, ker da žali župana Jankovića. -???????
Manira, v kateri so pred osamosvojitvijo javni tožilci zaplenjali časopise, čaš, da bodo s tem preprečili objavo žaljivih člankov, ki bi lahko prizadeli partijske voditelje. Pošta Slovenije se je pripravljena odreči zaslužku od storitve, da bi lahko izvršila poslanstvo Jankovićevega medijskega cenzorja. V demokraciji časniki ne skrbijo vnaprej, da bi ne objavljali kritičnih in tudi žaljivih besed, to je stvar sodišč, ki potem naknadno odločajo v morebitnih tožbah.
Pravzaprav šokantnosti ena za drugo, predvsem pa ta, da je vlada pripravljena igrati servis megalomanskih početij Zorana Jankovića, za iste vsote pa s sindikati bije boj, ki dobesedno hromi celo državo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.