Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

21. 10. 2010  |  Mladina 42  |  Kolumna

Simbolni predstavniki iz drugih časov

Serije protislovij, ki oblikujejo aktualne oblasti

/media/www/slike.old/mladina/pamflet.jpg

© Tomaž Lavrič

Potem ko »Organizacija novinarjev brez meja« v letnem poročilu ugotavlja, da Slovenija strmoglavlja na lestvicah svobode medijev, se je izkazala nacionalna televizija. S serijo oddaj od »Pogledov« do »Dnevnikov« je razkrivala zakulisje početij prve svetovalke premiera vlade Simone Dimic. Poleg sanjskega bogatenja firme njenega partnerja, odkar je oblast prevzela vlada Boruta Pahorja, izpostavlja predvsem misterijozno obnovo hiše, ki so jo na skrivaj opravljali delavci Vegrada z materialom za Celovške dvore. V vsaki oddaji so prinesli nove detajle, ki so vse bolj in bolj razkrili korupcijski posel. Nato se je od nekod pripeljal mitsubishi pajero z dubajsko registracijo, grozil novinarjem pred hišo Dimičeve in demonstrativno krožil okoli njih.
Novinarjem so začeli resno groziti: pred tednom sin župana Zorana Jankovića, tokrat novi zastraševalec. Pravzaprav razumljivo, če pomislimo, kako selektivna sporočila pošilja vrh policije. Ministrica Katarina Kresal je pred letom posebej izpostavila, da policija ne bo tolerirala nasilja nad geji, in res v hipu so aretirali nasilneže, ki so napadli gejevskega aktivista. V tem ozkem segmentu odlično, a le v njem. Pred dnevi se je pokazal direktor policije Janko Goršek, ki je sredi noči pred poklicanimi teve kamerami paradiral, ko je vsakemu vozniku, ki je napihal 0,0 čestital in predal simbolično nagrado. Ceneni populizem, s poanto, da se policija loteva preprečevanja alkoholizma med šoferji. Kot da je to nekaj novega, v brk celotni zgodovini sodobne policije, ki alkoholizem sistematično preganja že desetletja. To policija tako ali tako dobro počne. Tam, kjer je policija neuspešna, kot je gospodarski kriminal in zastraševanje ljudi, ki kaj vedo o tem kriminalu, pa direktor Goršek ne demonstrira simbolne akcije.
Posebej klavrno držo je pri tem pokazal predsednik vlade Borut Pahor. Najprej je poslal neprijetno simbolno sporočilo. Državno tožilstvo preganja gradbenega barona Ivana Zidarja zaradi kriminalnih dejanj, državni premier pa istega Zidarja spremlja kot agent za stike z libijskim voditeljem, nato pa posebej zanj pripravlja zakon, s katerim mu bo država pomagala pri poslih v Libiji. Moža, ki si v času, ko njegov SCT ne plačuje podizvajalcem, ko njegova podjetja zaradi nelikvidnosti ne uspejo končati del v Bosni, tega moža je vzel pod osebno zaščito Borut Pahor osebno.
Če so mediji pred časom beležili bušizme, nesmisle, ki jih je v govorih trosil ameriški predsednik George Bush II., je trenutek, da shranjujemo pahorizme. Potem ko so šefico njegovega kabineta vzeli pod lupo protikorupcijski urad in policisti, jo je nonšalantno branil, da ji povsem zaupa. Pri tem pa izrekel stavek, da je ona »subjekt preiskave preiskovalne komisije«. ?????? Gospa Dimičeva torej ni tarča preiskave oziroma objekt preiskave po latinsko, temveč subjekt, torej ta, ki vodi preiskavo!?!?!?!?
22. maja 1992 se je premier Janez Drnovšek veselil skupaj z ravnokar odstavljenim predhodnikom Lojzetom Peterletom in širnim ljudstvom, saj so Slovenijo sprejeli za polnopravno članico OZN. Aktualni predsednik Danilo Türk je nato nekaj časa celo predsedoval varnostnemu svetu OZN, zdaj pa je Pahorjeva vlada sporočila, da zaradi finančnih težav ne bo plačala članarine 3 milijonov dolarjev, slabe 2,5 milijona evrov!?? Zanimiva številka, s 70 tisoč €, kot je bil obseg podjetja Dimičinega partnerja pred prihodom Pahorjeve vlade, je ta zrasel do višine prek 2 milijonov. Ali, če premerimo z Jankovićevimi vatli. To je manj kot polovica, kot je poskočila vrednost zemljišča v lasti družinskega podjetja Jankovićev, potem ko je župan Zoran Janković prekvalificiral zemljišče v stanovanjsko.
In to v času megalomanstva, ko se košarkarska zveza bori za prireditev evropskega prvenstva, ki stane desetine milijonov evrov. Medtem ko je predsednik italijanske zveze legendarni Dino Meneghin najavil odstop italijanske kandidature, ker Italija nima dovolj denarja, Slovenija vztraja pri kandidaturi. Pahor pa molči in poudarja, da za OZN ni denarja.
Številke so posebej pomenljive pri volitvah. Zdaj, ko so na voljo podrobni rezultati, si velja pogledati, kje je imel Zoran Janković največjo podporo. Nacionalisti bi izstrelili - v Fužinah! Zmotno, tam je zbral komaj nekaj nad 80 procenti, rekord beleži volišče v OŠ Livada, kjer je zanj glasovalo 91,53 odstotka volivcev!!! Številka, ki bi se je veselil še albanski diktator Enver Hodža. Podatek, ki je zaskrbljujoč za stanje javnega mnenja. Ameriški voditelj Obama, ki je sanjsko zmagal, porodil obamomanijo, po predvolilnih anketah zdaj izgublja pred republikanci. Američani pač razumejo volitve kot trenutek tehtanja, izbire in menjave oblastnikov. Tudi Winston Churchill, ki se je pogumno uprl Hitlerjevemu nacizmu, je bil nesporni branik demokracije, a prve volitve po vojni je izgubil. Angleži pač niso skrčili svoje izbire na primarno fascinacijo - kaj vse je naredil!
Za javnost se je sicer dogodila sodna burka, ko je podjetnik Zdenko Pavček tožil Walterja Wolfa, ker ga je bil žalil z besedami, da ga bo prežvečil in izpljunil. Za trpljenje zahteva 1,7 milijona evrov, pravi namreč, da je bil zaradi tega tako prizadet, da je moral leto in pol jesti antidepresive. Kakšna nežna pesniška duša se skriva v velikem šefu podjetja Viator & Vektor! Znak, da vsi njegovi zaposleni, ki so pred časom z grozo ugotovili, da jim ne plačuje socialnih prispevkov, vložijo skupinsko tožbo zaradi eksistenčnih skrbi, ki jim jih je povzročil. Vsekakor velja slediti sodnim razpletom.
V bližnji prihodnosti pa bo parlament odločal o predsedniku Vrhovnega sodišča. Kandidat je Branko Masleša, vrhovni sodnik, ki govori dva tuja jezika: srbsko in hrvaško, za angleščino pa pravi, da jo bo nadgradil. A sodnik, ki ima relativno šibke strokovne reference, se je zapisal v zgodovino kot zadnji slovenski sodnik, ki je izrekel smrtno obsodbo. Ki sicer ni bila izvršena, čez čas pa se je še izkazalo, da obsojenec sodi v psihiatrično bolnišnico. Toda lik sodnika Masleše se ne konča le pri tem. V letih, ko so imeli jugoslovanski graničarji navado streljati češke, madžarske in romunske emigrante, ki so iz komunistične diktature bežali v Italijo, je bil kot preiskovalni sodnik klican sodnik Masleša, ki nikoli ni razsodil, da se je dogodil uboj civilistov.
Začetek demokracije vzhodne Evrope se je pripetil na dan, ko so madžarski graničarji prevzeli civilizirano držo pravne države in so prenehali streljati in ubijati vzhodne Nemce zgolj zato, ker so bežali v Avstrijo. Vzhodna Nemčija je v zadnjih letih po tajnem protokolu plačevala bolgarski državi celo denarne nagrade za ubite prebežnike svoje države, ki so iskali svobodo v poskusu prehoda prek turške meje.
Danes slovenska država na meji ne strelja prebežnikov, kvečjemu jim daje politični azil, če so pribežali iz diktatorskih držav. Sodnik Masleša, ki je deloval kot asistent najbolj brutalne oblike partijske diktature, pa zdaj postaja simbolni predstavnik slovenskega sodstva???????????????

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.