Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

25. 11. 2010  |  Mladina 47  |  Kolumna

Ignoranca in molk

Smešnica pravne države v sodnih in okoljskih zadevah tja do poskusa izničenja členov ustave

/media/www/slike.old/mladina/pamflet_47.jpg

© Tomaž Lavrič

Zastarala je zadeva Satex. Skupina obtoženih za prigrabitev 11 milijonov evrov je ušla roki pravice, saj sodišču v ponovnem sojenju v dveh letih ni uspelo dokončati postopka. Proces je tekel kot farsa: sodišče je eno za drugo razpisovalo razprave, odvetniki obtoženih pa so vsakič prinesli novo zdravniško opravičilo, da njihovi klienti niso najbolj pri zdravju. Pri čemer zna biti epilog krona ciničnosti, če bodo sojeni iztožili na koncu še odškodnino od države.
Je zaradi posmeha nad pravno državo naslednji dan premier Borut Pahor odstavil pravosodnega ministra? - Zakaj, saj je vendar znano, da je minister Aleš Zalar nadvse delaven. V minulih dneh je namreč vneto brskal po arhivih sodišč, ko je iskal sodne spise, ki so bili v prid njegovemu kandidatu za predsednika Vrhovnega sodišča. Ob zastaranju pa je bil tudi prvi, ki je napovedal temeljit vpogled v delo mariborskih sodnikov in tožilcev. Še prej se je angažiral v pregledu dela tožilstva, posebej podrobno se je ukvarjal z vprašanjem, če in zakaj so vrhovni tožilci pregledovali spis tožilke Branke Zobec-Hrastarjeve. Minister Zalar se je pokazal kot izjemno ekspeditiven, saj te zadeve ni preverjal po končanem postopku, ampak se je angažiral, še preden jo je sploh sodišče začelo obravnavati.
Kako, da je bil v primeru eksemplaričnega Satexa tako počasen? Dve leti je že minister, mediji več kot leto poročajo o burlesknem izmikanju akterjev Satexa, stvar je bila predvidljiva za vse opazovalce razen zanj, ki je k problemu pristopil šele potem, ko so bili obtoženi odvezani krivde zavoljo zastaranja.
Popolni fiasco ministra, ki je permanentno dejaven v političnih zadevah, kot je bila njegova zahteva in poslanska Zaresa, da odstavijo generalno tožilko Barbaro Brezigar, ko pa gre za klasični primer zlorabe pravosodja v sojenju, ki pomeni težak finančni udarec tudi za proračun, je povsem nedejaven.
V državi se kar plodijo zgledi norčevanja iz pravne države. Pomislimo samo na množico zaposlenih, ki so mesece delali brezplačno, ker jim direktorji niso plačevali plač, po stečajih pa sem jim obeta veliki nič. Tu državni aparat stoji križemrok. Toda, kadar je državljan dolžan državi globo, denimo za prometni prekršek, zanj ni rešitve. Čaka ga uklonilni zapor.
Ta hip v Sloveniji vlada paradoks: dolžniki podjetjem in zaposlenim delavcem so tako rekoč prosti skrbi, medtem ko nad državljani, ki dolgujejo globo administraciji, grozi zaporna kazen. Dvojni pravni sistem, eden za potrebe državnega aparata, drugi za vse preostale.
A Pahor-Zalarjeva pravna država razpada na vsakem koraku. Evropske komisija je ravnokar izrekla Sloveniji drugi opomin, ker v svoje zakone ni uvrstila novih uredb o omejevanju trdih delcev PM 2.5. Le birokratsko neskladje? Nikakor, Evropska komisija bdi nad zdravjem prebivalcev Slovenije, saj zahteva od slovenske vlade, da vpelje zakonodajo in z njo izvrši ukrepe, ki bodo zamejili količino zdravju izjemno nevarnih delcev, ki jih zdaj diha ljudstvo.
Razlog za takojšnji odstop celotne vlade! Popolna blamaža, saj evrobirokrati bolj bdijo nad zdravjem slovenskih državljanov kot njihova lastna vlada!!??????????????
Toda vlada ni le ignorantna, v primeru Trboveljčanov ravna kot ekspozitura tujega kapitala. Množice, ki so prisiljene dihati strupene emisije kurjenja odpadkov »Lafargea«, dnevno protestirajo, kličejo inšpekcije, zborujejo in rotijo. In res, okoljski minister Roko Žarnić je poslal nepričakovano inšpekcijo in potem zmagoslavno razglasil, da je vse v najlepšem redu. In pridodal, da je dober minister, da ga ima premier rad in na koncu še zašpičil, da je ministrstvo pripravljeno plačati neodvisne mednarodne strokovnjake, da še oni ocenijo izpuhe.
Neverjetno, domačini: od zdravnikov, profesorjev, gozdarjev, šolarjev, slikarjev pa do glasbenikov so ob vsakem intenzivnem kurjenju odpadkov iz sebe, neznosni smrad jih spravlja že mesece ob pamet, minister Roko pa pravi, da ga vlečejo za nos, da je zasavska dolina malo da ne novi Golnik.
Pri čemer aktivisti Eko-kroga vseskozi natančno opisujejo, da ni problem v povprečnih emisijah, ampak, da so grozljivi izpuhi, ki se nenadoma pojavijo enkrat sredi noči, potem nekaj časa nič, nato v dopoldnevu et cetera. Skratka, ne gre za vprašanje enkratne kontrole, ampak zahtevajo stalne urne podatke o silovitem onesnaženju. Zakaj torej minister ni dal postaviti merilne naprave, ki bi delovala permanentno???
Problem ni le zasavski, niti ne le slovenski. V Muenchnu živi gospod Dieter Janecek na naslovu »Landshuter Alee«, ki leži 900 metrov od cestnega ringa okoli bavarske prestolnice. Mož se je naveličal dihati onesnažen zrak in je vložil tožbo na lokalno upravno sodišče. Merilna naprava je med leti 2005 in 2008 vsako leto namerila več kot 35 dni na leto, ko je število trdih delcev v zraku presegalo največjo dovoljeno vrednost. Gospod Janecek pa je hotel s tožbo doseči, da lokalna vlada podvzame hitre ukrepe, s katerimi bo dosegla zmanjšanje onesnaženja v okvirih evropske zakonodaje. Lokalno sodišče je njegovo tožbo kajpak zavrglo, češ da so lokalne oblasti vendar ja spisale ukrepe. Toda mož se ni dal in se je pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice.
To je razmišljalo preprosto: če je evropska komisija sprejela direktive o največjem dopustnem onesnaženju zraka s trdimi delci, tega ni storila iz veselja do pisanja zakonov, ampak zato, da bi zaščitila človekovo zdravje. Kadar je torej ogrožen človek, se ima pravico sklicevati na direktive evropske komisije, in lokalne oblasti so dolžne ravnati po zakonu in morajo v kratkem roku »in short-term« sprejeti konkretne postopke, da zaščitijo zdravje ljudi!!!
Ko evropska birokracija zahteva od Slovenije, da finančno podpre reševanje irskih bančnih dolgov, takrat premier in minister Mitja Gaspari pravita, da nimamo druge alternative, kot da rečemo da, ko gre za vprašanje zdravja slovenskih državljanov, takrat vlada za edino alternativo vzame nespoštovanje ignorira okoljske direktive EU.
V času, ko vlada beleži dramatični padec priljubljenosti, njena koalicija napoveduje posvetovalni referendum, s katerim bi omejili pravico do referenduma. Predsednik parlamenta Pavle Gantar (Zares) si jemlje nonšalanto pravico, da izjavlja, da je v Sloveniji preveč referendumov!??
Zakaj? Ker jih zahtevajo opozicija, sindikati in študentske organizacije, katerim vlad v minulih letih ni prisluhnila, da bi našla kompromisne zakone. Seveda z izgovorom, da je njihov izbor dober za državo, zahteve nasprotnikov pa da ji bojda škodijo. Toda, da bi v sporu s svojim glasom po ustavni pravici razsodilo ljudstvo, je postalo zanje neznosno.
Vladajoča koalicija socialnih in liberalnih demokratov ter zaresovcev je zapadla v stanje, ko lahko vlada samo še tako, da opozicija, stanovske zveze in ljudstvo molčijo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.