Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

10. 3. 2011  |  Mladina 10  |  Kolumna

Brez občutka za mero

Osrednje politične in medijske topike

/media/www/slike.old/mladina/pamflet_10.jpg

© Tomaž Lavrič

Ko se je antični filozof Aristotel v »Poetiki« spraševal, kaj so lastnosti dobrega umetniškega dela, je prišel do ključnega momenta: imeti mora pravo mero. Toda, ali je to le estetsko vprašanje? Namreč sedanje medijske pozornosti so več kot izgubile pravo mero. Grdi raček je dan za dnem Janez Janša. Enkrat, ker da je v skupnem stavku prebral arhivske vesti o Danilu Türku, ki so izvirale iz dveh fasciklov, in je zato že nacistični tip ponarejevalca. Drugič se najde avstrijski publicist, ki v knjigo vključi izjavo kontroverznega trgovca z orožjem, ki Janšo obtoži sprejemanja podkupnin, in reč postane osrednja zgodba. Naslednjič se zbere četica gostov v Slakovih »Pogledih«, ki iz oddaje spopadov naredijo semenj istomislečih, na katerem kot nove ugotovitve prodajajo stare zgodbe, ki so jih mediji prinesli že pred desetletjem in več, a jih niti tedaj absolutna oblast LDS ni spravila pred sodišče.
Kakorkoli že, izmed vseh negativnostih v državi, se je osrednja pozornost osredotočila na dela JJ. Če bi gledali s stališča teorije zarote, je sklep enostaven: mediji so rešili vlado pred rekordno nepriljubljenostjo in dosegli, da se je dolgotrajna premoč SDS naenkrat krepko stopila. Potreben je samo še pravi obraz, ki bi zamenjal premiera Boruta Pahorja in koalicija bo šla na naslednje volitve z lepimi obeti za zmago.
Nenadna Pahorjeva poteza, ko je pozval h koncu politikantskega obujanja orožarskih afer, bi podkrepila takšno tezo.
So torej osrednja značilnost manipulativni mediji, ki vseskozi kreirajo javno mnenje tako, da mu prestavljajo pogled z osrednjih tem na moralična vprašanja? Nikakor, mediji so resda
»watch dog« politike, a obenem so po svoji naravi tudi propagandno usmerjeni.
Vendar to ni eksces, to je stanje stvari. Ki je veljalo pred stoletjem, v partijskem režimu, ali pa v aktualnosti. Na bralcih in gledalcih je pač, da so sposobni dojemati medije. Tako kot ne bežijo iz kina, ko s platna negativci uperijo salvo iz brzostrelke, ker pač vedo, da je to le film. In ne jočejo cel teden in ne padejo v depresijo ob žalostnem razpletu romana, ki so ga brali. Popolnoma enako je z mediji. Če nekdo primerja dr. Grimsa z dr. Goebellsom, se bodo bodisi nasmejali, ali pa zamahnili z roko nad nategnjeno primerjavo. Vendar pa je množična obsodba medija zaradi njegovih vsebin relikt partijskega časa. Takrat so ob člankih Mladine in Nove revije zasedale organizacije partizanskih veteranov in od Bitole naprej zahtevale obračun s protidržavnimi mediji. Ta javna moraliziranja o zločesti naravi množičnih glasil zgrešijo demokratično komunikacijo. Če koga medij razžali, ima ta pač pravico, da toži avtorja in poskusi na sodišču doseči odškodnino. Tudi stanovska društva lahko postavljajo vprašanja o liku predsednikov društev, ki vodijo medijske asociacije. Toda vznik diskurza politikov, ki medijem določa, katere metafore lahko uporabijo, nakazuje tendenco politikov, da se postavljajo za medijske zapovednike.
A mediji lahko tudi zgrešijo, v takem primeru so zato obstoječe procedure: od opravičil, pisem bralcev pa do sodnih epilogov.
Toda politična in medijska usmeritev k lepim dušam povzroča zaslepljenost v pogledu na realnost. Na nobeni naslovnici nismo zasledili medijske obsodbe velike prevare. Alpe Adria Green je okoljska asociacija, ki je v minulih letih delovala ostro in glasno. Ob napovedi gradnje plinskega terminala v Tržaškem zalivu je bil posebej oster njen predsednik Vojko Bernard. Izpostavljal je škodljive vplive na okolje, ki bi segali daleč prek meje. Zdaj se nekaj podobnega pripravlja na Slovenskem. TEŠ 6, termoelektrarna, ki pa ne bi obratovala na plin, temveč na premog, ki je ob kurjenju eden največjih uničevalcev rastlinja, živali in ljudi. In Alpe Adria Green je tudi tu postopala kritično, dobila je celo status stranke v postopku. Toda potem se je izkazalo, da sploh ni vložila pritožbe na izdajo gradbenega dovoljenja, njen predsednik Vojko Bernard pa je postal član projektnega sveta za TEŠ 6!????????????????????
Ali če prevedemo v nacistično metaforo: tako, kot če bi predsednik židovske občine postal član Eichmannove skupine za iztrebljenje Judov!
Toda tu ne gre le za licemerje: kje so člani Alpe Adrie Green? - So takoj odstavili svojega predsednika, zagnali vik zaradi korumpiranosti in zahtevali obnovo postopka, v katerem lahko vložijo ugovor na gradbeno dovoljenje TEŠ 6?
Trgovina z okoljem je sicer stalnica slovenske politike. V petek je ministrstvo za okolje razkrilo, da je Upravno sodišče razveljavilo dovoljenje za obratovanje sežigalnice Lafarga v Trbovljah. Toda v soboto in naprej dan za dnem do srede je po besedah in protestih domačinov to podjetje še naprej pošiljalo v zrak neznosne emisije. Poleg Eko-kroga je v torek zahteval ustavitev župan Zagorja, v sredo še župan Trbovelj, malo za tem se je oglasil celo minister Roko, ki je povedal, da bodo njegove službe sodbo upoštevale. —???
Kje pa živimo? Ali ni to samoumevno, da so pravnomočne sodbe sodišč obvezne, ali pa mora prej minister povedati, ali bo sodbo upošteval ali ne. Zakaj je bil potreben še tolikšen angažma županov in medijske kritike v stvari, ki se zdi samoumevna izvršitev sodbe?
Odkod to nojevstvo? V ponedeljek se je premier Pahor mudil v Franciji, kjer je doživel lep sprejem pri predsedniku Sarkozyju, kateremu je obljubil, da bo Slovenija gostila nekaj milijard francoskih investicij. - ???????
Ali doslej francoska podjetja niso smela investirati v Sloveniji in jim je zato prišel predsednik slovenske vlade osebno zagotoviti, da je odslej država odprta tudi za francoski kapital?
Čeravno je Pahor izpostavljal prihajajoče milijarde, je v izjavi za medije nastopil francoski minister za industrijo Eric Besson, ki je dejal, da ga je Pahor pomiril glede Lafarga. Minister Besson je nato razsodil, da je Lafarge že veliko investiral v Sloveniji in da je njegova tehnologija v skladu z okoljskimi standardi. Skratka, francoski minister za industrijo je že odločil, da so izpuhi Lafarga v Trbovljah povsem OK in da so okolju prijazni. Pri čemer on ne načeluje resorju okolja, v Franciji je namreč okoljska ministrica Nathalie Kosciusko-Moritet, ki bi bila vsaj po funkciji pristojna za izrekanje meritornih okoljskih ocen.
Dan potem je v Sloveniji odjeknila vest, da je inšpektorica izdala prepoved delovanja sežigalnice Lafarga v Trbovljah. S čim je torej Pahor pomiril ministra Bessona, ki se je angažiral kot politični zagovornik Lafarga?
Da bodo Lafargu samo začasno vzeli dovoljenje za obratovanje, potem pa ga bodo v imenu srečnega konca spet obnovili???

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.