Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

24. 3. 2011  |  Mladina 12  |  Kolumna

Vladavina kršenja postave

Od korupcije, zlorabe svetniškega glasovanja do hvalnice protizakonitosti.

/media/www/slike.old/mladina/pamflet_12.jpg

© Tomaž Lavrič

»Sunday Times« je pokazal vpliv, ki ga lahko ima časnik na realnost. Po skrbnem in bogato dokumentiranem projektu je predočil javnosti, kako skorumpirani so nekateri evropolitiki. Slovenski grešnik Zoran Thaler je najprej sicer vehementno napadel angleški medij in se predstavil kot raziskovalec korupcije. Toda časnik je imel na svoji strani slikovne in zvočne posnetke, tekst amandmaja, ki ga je v evropskem parlamentu vložil poslanec, medtem ko je gospod Thaler postregel samo z evforijo in z za lase privlečeno zgodbo.
Kot da bi bančni ropar, potem ko so ga policisti že zasačili sredi vloma, začel zatrjevati, da je rop izpeljal zato, da bi preveril, če je bančno varovanje učinkovito!????? Žurnalizem seveda pozna tudi take zgodbe, ki pa so vnaprej podrobno dokumentirane. Ruski novinarji so npr. pred meseci prinesli neaktivirani eksplozivni stroj na moskovsko letališče, potem pa so se sami ovadili in ponazorili slab varnostni sistem.
A razkritje Thalerjeve korupcije ima učinek tudi na vladajočo SD. Odstopljenega poslanca bi moral v evropskem parlamentu zamenjati naslednji jocker socialnih demokratov Andrej Horvat, toda premier Borut Pahor je sklenil, da gospoda Horvata nujno potrebuje v vladni administraciji in da ga zato ne pošlje v Strasbourg. A glej vraga, vmes se je izkazalo, da je nepogrešljiva premierova desna roka tudi sama objekt preiskovanja protikorupcijske komisije.
Kakšna je torej spontana reakcija predsednika vlade ob primeru korupcije? Vzame jo sicer zares, toda pri tem sledi prvemu vodilu zaščite imidža strankarskega kolega, ki je osumljen koruptivnosti. Zgled prvega moža vlade je naravnost škandalozen.
Pravzaprav je precej blizu početjem njegovega lokalnega zaveznika ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Če so spremembe ustav in statutov delikatna dejanja, ki predpostavljajo najmanj daljše politične razprave, je glavar Ljubljane sklenil, da bo kar po hitrem postopku spremenil mestni statut, po katerem bo o finančnih zadevah odločal sam brez svetnikov.
In res, svetniki so pritisnili na tipke, rezultat pa je pokazal, da so Jankovićevi dobili glas premalo. Predlog je torej padel? - Nikakor, glasovanje je ponovil, ker naj bi pri enem izmed svetnikov zatajila tehnologija in tipka ni delovala. Toda novi rezultat je prinesel identični rezultat. Je potemtakem zdaj župan razglasil, da je njegov statutarni predlog zavrnjen? - Kje neki, sejo je prekinil za deset minut in odločil, da se bo glasovalo še v tretje, da bo se bo zdaj vsak izmed svetnikov izrekel še javno pred njegovimi očmi. Njegovo raboto so nato ustavili svetniki SDS, ki so zapustili sejo in župana obtožili protistatutarnega ravnanja.
Imamo torej demokracijo a la Janković, kjer svetniki glasujejo tako dolgo, dokler njegov predlog ne zmaga, v brk vsem poslovnikom in statutom. Župan je mali bog, ki lahko poljubno razveljavlja glasovanja. Eklatantni napad na pravni red, minister za pravosodje Aleš Zalar pa molči. Kaj bi ne, saj je bil vendar gospod ZJ njegov županski kandidat.
Zakoni, ki veljajo, postajajo sicer čudo. Ko je vlada sprejela pokojninski zakon, so vseskozi ostro protestirali sindikati. Toda Pahorjevi so bili odločni in zakon sprejeli s pomočjo parlamentarne večine. Nato so sindikalisti začeli zbirati referendumske podpise, nadaljnja zgodba je znana, vendar pa epilog postavlja stvari na glavo. Po razsodbi Ustavnega sodišča bi morali razpisati referendum, na katerem bi državljani odločili, ali podpirajo vladni zakon. Sedaj pa tečejo pogajanja med vlado in sindikati o pripravi novega zakona z implicitno možnostjo, da ob zadovoljstvu sindikalnih prvakov ti umaknejo referendum. !?????????
Od kod semoličem in tovarišiji sploh pravica, da po zbranih podpisih lahko barantajo o umiku razpisa referenduma?
Zakonodaja je vendar jasna: ko so podpisi zbrani, se določi rok za referendum! Predviden ni noben postopek, po katerem denimo pobudniki referenduma zberejo še enkrat 40 tisoč podpisov, s katerimi se tisti, ki so podpisali za referendum, zdaj formalno odrečejo pravici do referenduma. Absurd!!!
Vladina neobčutljivost do spoštovanja zakonov se na manifestativni ravni kaže pri predlogu za izbor generalnega javnega tožilca. Tožilec Zvonko Fišer je pred desetletji sodno preganjal nekaj duhovnikov na Primorskem zaradi kaznivega dejanja. In kaj so storili župniki? Na zakrito grobišče so hoteli postaviti križ.
Celo v kavbojkah iz divjega zahoda so režiserji snemali prizore, ko trupla banditov sredi pustinje pozitivec, ki jih je malo prej postrelil, zdaj pokoplje in na gomilo postavi križ. Osnovna postava človečnosti, po kateri ima tudi kriminalec pravico do groba.
Torej, Slovenija pred tridesetimi leti. Tožilec preganja duhovnike, ker so mrtvim postavljali križ. Resda je bilo pravosodje aparat v rokah partijske oblasti, toda tudi v Titovi Jugoslaviji ni bilo zakona, ki bi izrecno prepovedoval postavljanje nagrobnikov in križev. Pač, v bratski komunistični Poljski so zapirali ljudi, ki so na spominske plošče svojih prednikov vklesali kraj smrti - Katyn. Napisati na nagrobnik, da ti je oče umrl v Katinskem gozdu, je imelo status kriminalnega dejanja v državi, kjer je oblast skrivala resnico in trupla žrtev množičnih pobojev.
Pahorjeva vlada tako daje na glasovanje v parlamentu tožilca, ki je bil tako vnet izvršitelj želja partijskega vrha, da je ravnal celo proti zakonom tedanje države. In to naj bo simbolni predstavnik braniteljev zakona?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.