Borut Mekina
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Politika
Ko sem postal minister, sem obiskal vse oddelke, med drugim tudi upravo za zaščito in reševanje. Tam so mi predstavili tudi svoj projekt »e-call«. Gre za sistem avtomatskega nujnega klica iz avtomobila ob nesreči. Ob tem se je pojavilo vprašanje, kako bo ta sistem deloval v primeru prodaje državnega deleža v Telekomu, ki bi moral zato nadgraditi svoje omrežje. Zaposleni so mi takoj povedali, da izkušnje v drugih državah, ki so se popolnoma umaknile iz telekomov, niso dobre. Spraševali so se, ali bi bilo v tem primeru ta sistem sploh mogoče uvesti, ker izključno zasebni lastniki niso zainteresirani za takšna vlaganja. To je bil eden izmed motivov in zato sem se dogovoril, da pripravijo analizo tveganj.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Politika
Ne samo Slovenija, tudi Italija se pripravlja na gradnjo »drugega« tira, nove, hitre dvotirne proge med pristaniščem Trst in Tržičem. Tako kot v Luki Koper tudi v tržaškem pristanišču v prihodnjih 15 letih pričakujejo podvojitev prometa in eno izmed ozkih grl je tudi tam železnica. V tržaškem pristanišču zdaj pretovorijo 400 tisoč 6,1-metrskih zabojnikov (TEU) tovora, največja zmogljivost železniške proge pa je 600 tisoč TEU. Zato namerava Italija sprva s prenovo sedanje proge zmogljivosti povečati na milijon TEU, nato pa z gradnjo nove proge na skupaj tri milijone TEU, smo izvedeli od vira pri italijanskih železnicah, ki se ukvarja s tem projektom. Italija naj bi progo gradila osem let, 13-kilometrski odsek med Trstom in Nabrežino pa naj bi zaradi dveh predorov predvidoma stal nekaj manj kot 800 milijonov evrov. Bil bi razmeroma poceni in dovolj prepusten za obe pristanišči.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Ekonomija
Slovenija depozite pošilja Avstriji
Slovenski državni holding (SDH) je imel zadnji mesec skoraj deset milijonov evrov prilivov. Kaj je storil s presežnim kapitalom? Podatki uprave za javna plačila (UJP) kažejo, da jih je naložil v depozite. A ne v eno od državnih bank, ki jih upravlja. Ne, depozite je naložil v banko BKS s sedežem na avstrijskem Koroškem. Februarja je v to avstrijsko banko naložil skoraj deset milijonov evrov, januarja še milijon, decembra 2014 devet milijonov in tako naprej, skupaj doslej že več kot 21 milijonov evrov. NKBM, Abanka in NLB v tem času od SDH depozitov od upravljanja državnega premoženja tako rekoč niso dobile.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Politika
Ameriški lingvist Noam Chomsky je minuli teden opozoril, da se družbeno razslojevanje seli iz tržne ekonomije na svetovne univerze. Opozoril je, da fakultete vse bolj delujejo po neoliberalnem, trgovskem modelu »Wallmarta«, ki najraje najema prekarne delavce, odvisne in nesvobodne, na začasnem delu. Ta poslovni model, je zapisal Chomsky, ki teži k nižanju stroškov dela in višanju servilnosti, je še posebej nevaren za univerze, ki so vedno temeljile na svobodi mišljenja in primerni zaščiti zaposlenih. Sistematična korporativizacija univerz pomeni delitev kadra na dva sloja. Na začasno zaposlen, upogljiv in prisilno servilen prekariat. In na plutokracijo, na vrhnji sloj skrajno bogatih akademikov ali na univerzitetno birokracijo. Do tega prihaja po podobni logiki, kot jo je bivši ameriški guverner centralne banke (FED) Alan Greenspan zagovarjal leta 1997 pred ameriškim kongresom, pravi Chomsky. Češ da je bistvo ekonomske uspešnosti v uveljavljanju t. i. »manjše socialne varnosti, ki povečuje storilnost delavcev«. Socialno šibki seveda nimajo drznih misli, ne protestirajo, ampak ubogajo svoje gospodarje. A kar je z vidika korporacij morda učinkovito, je ubijajoče za svobodo duha, za ta razsvetljenski temelj, na katerem so zgrajene naše univerze.
-
6. 3. 2015 | Mladina 10 | Družba
Dr. Sami Khatib, filozof z berlinske Freie Universität, si je pred leti postavil zanimivo raziskovalno vprašanje: kaj pa če je kapitalizem religija? Celo religija, ki nima smisla? O tem so razmišljali že številni pred njim, recimo Walter Benjamin. Dejansko kar cela frankfurtska šola, t. i. nemška kritična teorija. Khatib je danes eden tistih, ki poskušajo to tradicijo v Nemčiji nadaljevati. V Nemčiji torej, ki je, kot pravi sam, postala katedrala nove verske blaznosti.
-
Predsednika komisije Borisa Štefaneca smo za pogovor prosili novembra lani. Ker intervju z njim ni bil mogoč, smo se odločili za pogovor s članico senata Almo Sedlar, ki je odkrito spregovorila, kje KPK danes je.
-
Novi nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH) bodo opravljali eno najodgovornejših nalog v državi. Poleg tega, da bodo bdeli nad 14 milijardami evrov državnega premoženja, bodo morali izbrati novo tričlansko upravo holdinga. Nato pa bodo morali ob vsaki pomembnejši odločitvi, ob vsaki privatizaciji, soglašati s poslom.
-
Leta 2010 so si ameriški senatorji – tako kot minuli teden slovenski poslanci – zastavili enostavno vprašanje: Kam je šel naš denar? Koliko smo ga porabili za reševanje bančne krize in kako? Sprva je moral h kongresnikom na zagovor tedanji guverner ameriške centralne banke Federal Reserve (FED) Ben Shalom Bernanke. Podobno, kot je moral minuli teden slovenske poslance obiskati guverner slovenske centralne banke Boštjan Jazbec. Bernanke je dejal, da je v času krize bančni sistem dokapitalizirala in v finančne institucije vbrizgala kar 1200 milijard dolarjev. Torej približno tretjino ameriškega zveznega proračuna. Kongresniki so bili presenečeni.
-
13. 2. 2015 | Politika
Nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek je včeraj nastopila v Odmevih na RTV Sloveniji, kjer je dejala, da je bila dokapitalizacija bank - vključno z izbrisom podrejenih obveznic - nujna. »Poglejte,« je dejala, »jaz imam danes s seboj dokument, objavljen v uradnem listu Evropske unije, kjer piše, kakšni so pogoji za dodelitev državne pomoči bankam. In to je, da je treba, preden daš davkoplačevalski denar v banko, izbrisati lastnike in lastnike podrejenih obveznic, piše v tem dokumentu. Ta dokument je stopil v veljavo 1. avgusta 2013, sloni na pogodbi, na podlagi katere je Slovenija vstopila v EU in če to smatramo za pritisk, je to bil pritisk.«
-
Banka Slovenije, laži in privatizacija
Anonimni vir iz Banke Slovenije je dr. Tadeju Kotniku, sicer prodekanu za znanstveno-raziskovalno dejavnost na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, ta teden povedal, da je Banka Slovenije pri sedaj že petmilijardni dokapitalizaciji bank lagala in ponarejala rezultate stresnih testov. Banka Slovenije naj bi v nasprotju z računovodskimi standardi prikazala, da je bančna luknja večja, kot v resnici, med drugim tudi zato, da bi lahko izbrisala male lastnike t. i. podrejenih obveznic. Torej vse tiste navadne državljane, ki so npr. verjeli bivšemu predsedniku uprave NLB Božu Jašoviču in so leta 2010 svoje prihranke na bančnih okencih pretvorili v obveznice NLB26.
-
Borut Pahor je čistil smeti. Sekal je drva. Izdeloval klobase. Oskrboval konje. Polagal asfalt. Vezel je čipke. Če bo treba, pa bo tudi branil svojo domovino, državo Slovenijo, pred rusko okupacijo.
-
11. 2. 2015 | Ekonomija
Laži in sprenevedanja Banke Slovenije
Anonimni vir iz Banke Slovenije je ta teden dr. Tadeju Kotniku, sicer prodekanu za znanstveno-raziskovalno dejavnost na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, razkril, kako je Banka Slovenije pri sedaj že petmilijardni dokapitalizaciji bank lagala in potvarjala rezultate stresnih testov. Banka Slovenije naj bi v nasprotju z računovodskimi standardi prikazala, da je bančna luknja večja kot v resnici, med drugim tudi zato, da bi lahko izbrisala male lastnike t.i. podrejenih obveznic. Teh izračunov guverner banke Boštjan Jazbec še zdaj ne želi razkriti, pripravljen se je celo pravdati pred ustavnim sodiščem.
-
Najbolj veseli so bili proračunskega rebalansa za leto 2015 na obrambnem ministrstvu. Minister Janko Veber, v prejšnjem mandatu predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, je namreč vojski zagotovil dodatnih šest milijonov evrov. Razmeroma hitro je ministrstvo objavilo prvi javni razpis, pet milijonov evrov težko naročilo za nakup 272 vozil različnih vrst za potrebe ministrstva. Kupili bodo 180 osebnih vozil spodnjega srednjega razreda, 12 avtomobilov zgornjega srednjega razreda, 25 manjših in 15 srednjih kombiniranih vozil ter 40 vojaških terenskih vozil, so napovedali. Potrata v času krize? Ne, varčevanje, so razložili. Z nakupom novih 272 vozil naj bi namreč obrambno ministrstvo celo prihranilo »pri stroških vzdrževanja in popravil, manjše porabe goriva ter zmanjšanja stroškov tehničnega pregleda vozil«. Policija, ki si bo letos privoščila zgolj 15 novih avtomobilov, se očitno na novo ekonomiko ne spozna.
-
Ni presenetljivo, da je tudi sin Janeza Janše iz njegovega prvega zakona, Žan Janša, ob pomoči stranke SDS dobil službo v Bruslju. Kot je minuli teden poročal Dnevnik, je z zgolj srednješolsko izobrazbo postal asistent pri evropski poslanki iz SDS Patriciji Šulin. Gre za vzorec, ki se ga v SDS niti ne sramujejo več – ravno nasprotno, nepotizem postaja v tej stranki blagovna znamka, način krepitve notranje kohezivnosti in lojalnosti. Le v tem smislu lahko razumemo Janševo cinično pripombo ob tem primeru, češ da gre pri Žanovi zaposlitvi za nekakšno pomoč evropskega parlamenta družini »političnega zapornika«. Izbira asistentov je namreč v izključni pristojnosti evropskih poslancev in z njo evropski parlament nima veliko, poslanka Patricija Šulin, ki se načeloma zavzema za večjo kvoto žensk na vodstvenih položajih, pa je z izbiro Žana Janše dobila že tretjega moškega asistenta. Očitno ne čisto po svoji želji.
-
Finančna preiskava zoper Janšo …
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo Rajka Janše zoper odredbo o finančni preiskavi, ki jo je oktobra 2013 za družini Janša in Zagožen izdalo specializirano tožilstvo. Rajko Janša odločitve sodišča ni hotel komentirati, Janez Janša pa je dejal, da gre pri tej finančni preiskavi »za že 167 ukrep, ki ga je mafija sprožila proti meni v zadnjih 30 letih«.
-
»Monika,« je bivši državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko 11. junija 2013 zapisal v elektronskem sporočilu Moniki Pintar - Mesarič, vodji direktorata za javno premoženje, »po današnjem sestanku koalicije bi bilo treba za četrtkovo sejo vlade pripraviti dopolnilno gradivo v zvezi s predlaganim spiskom podjetij za privatizacijo …« V nadaljevanju je uradnici naročil, pod točko ena, naj v gradivo zapiše navedbe, »zakaj predlagane družbe niso strateške«, in pod točko štiri, naj da gradivu »močan poudarek o transparentnosti vseh postopkov, ki sledijo«.
-
Privatizacijskih postopkov ni več mogoče zaustaviti zaradi »zavez, danih na evropski ravni«, so minuli teden povedali v strankah SMC in Desus. Javili so se tudi neimenovani viri iz evropske komisije, ki naj bi RTV Slovenija povedali, da so »priporočila državam, ki jih predlaga komisija in sprejmejo države članice, pravno zavezujoča in komisija mora kot varuh pogodb zagotoviti njihovo izvajanje«. Tudi nam je predstavništvo evropske komisije v Ljubljani pojasnilo, da so pri gospodarskem upravljanju priporočila komisije »pravno zavezujoča za vse države članice EU«. Slovenija naj bi se, sodeč po tem, glede privatizacije tako rekoč mednarodnopravno obvezala. Nismo dali samo zgolj obljub – podpisali smo pakt. Le eno vprašanje še ostaja: Zakaj potem preostale evropske države teh tako imenovanih »pravno zavezujočih« priporočil ne izpolnjujejo?
-
Zaradi političnih analiz Tomaža Mastnaka (roj. 1953) so komunistične oblasti Mladino pred tridesetimi leti zaplenjevale. Tedaj je bil seveda eden glavnih nosilcev t. i. civilnodružbenega gibanja, vseh tistih punkerjev, lezbijk in gejev, ekologov, mirovnikov ali novinarjev, ki so Slovenijo dejansko osamosvojili. A kot eden redkih iz tiste generacije se Mastnak ni pustil podkupiti in je ostal še naprej zvest kritik novega družbenega sistema – tokrat Združene Evrope. Leta 1989 se je v Mladini sicer definiral kot »prostolebdeči intelektualec«, a je formalno danes znanstveni svetnik na Filozofskem institutu Znanstvenoraziskovalnega centra (ali ZRC) SAZU in gostujoči raziskovalec na kalifornijski univerzi v mestu Irvine (UCI). Je seveda tudi eden najboljših poznavalcev odnosa med Evropo in islamom, kar je bil povod za ta pogovor.
-
Predsednik vlade Miro Cerar je v intervjuju za RTV Slovenija dejal, da gre pri razprodaji državnega premoženja za načelno vprašanje, za vprašanje »verodostojnosti države«. Slovenija naj bi namreč dala obljube, sprejela je odločitve, ki jih mora zdaj spoštovati, poleg tega naj bi bili nekateri postopki, kot je »privatizacija« Telekoma, že tako daleč, »da bi prišlo do pravnih problemov in tožb in odškodninskih zadev«, če Slovenija postopke sedaj prekine. V vsakem primeru pa je privatizacija, »kot veste«, v pristojnosti SDH, »torej Slovenskega državnega holdinga, tukaj vlada ne more neposredno vplivati«, je dejal premier, ki se je očitno omejil na vlogo nemega opazovalca. V nasprotnem primeru bo Slovenija izgubila ugled. In za kogar to ni dovolj prepričljivo, dobi poleg »korenčka« še palico. Grozijo nam odškodnine.
-
Enaindvajseto stoletje naj bi bilo informacijsko. Zaznamoval naj bi ga internet. Ne samo internet ljudi, ampak po novem celo internet stvari. Storitve in ekonomija se počasi selijo v »oblake«, frekvence se digitalizirajo, avtomobili elektrificirajo, celo navadni pralni stroji in hladilniki dobivajo podporo v mobilnih aplikacijah. Mnoge države se teh sprememb zavedajo in nekatere svojo telekomunikacijsko infrastrukturo ljubkovalno imenujejo celo »železnica 21. stoletja«. Zanje je telekomunikacijska podpora pomembnejša od vseh drugih mrež. Železnice seveda so infrastruktura, a prava infrastruktura je danes optika, pravijo.
-
Njegov prijatelj, so-filozof iz ljubljanske lacanovske šole Slavoj Žižek, je na platnice Dolarjeve zadnje knjige, zbirke njegovih ključnih tekstov, zapisal, da Mladen Dolar deluje, kot da ni idiot, da tudi izgleda, kot da ni idiot, »a ne pustite se prevarati – on NI idiot!«. Gre seveda za najodkritejši kompliment filozofu, ki se že desetletja ukvarja z najtežjimi vprašanji – vprašanji, ki danes, v času krize, spet prihajajo v modo. Še celo predsednik vlade, ki rad filozofira o krizi morale in etike, si jih javno zastavlja. Toda za začetek leta je vendarle prav, da damo besedo profesionalcu.
-
Sto dni vlade je tisti trenutek, ko politični analitiki opravijo analize videnega. Tokrat sta priložnost dobila sociolog Matevž Tomšič in filozof Igor Pribac, ki ju je za mnenje prosila Slovenska tiskovna agencija (STA), povzeli pa so ga tudi drugi mediji v državi. Kaj sta dejala? Oba sta z vlado Mira Cerarja nezadovoljna. Tomšič meni, da do zdaj ni storila tako rekoč nič konkretnega, Pribac, da je bilo delo v vladi v skladu z njegovimi pričakovanji, »ki pa niso bila visoka«. Cerarjeva vlada naj bi bila, meni Tomšič, neoperabilna, »v mirovanju«, obljube o bolj etični politiki se ne izpolnjujejo. Tudi Pribac meni, da vladi primanjkuje političnih izkušenj, da »hodi v prazno, niha in je nerodna«.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Ekonomija
V Termoelektrarni Šoštanj so letos poskusno zagnali šesti blok termoelektrarne (TEŠ 6), s čimer je Šoštanj postal največji proizvajalec elektrike v Sloveniji. V kombinaciji z blokom 5 so proizvedli tudi do 14 milijonov kilovatnih ur elektrike na dan. Za primerjavo: krška nuklearka proizvede za polovico manj elektrike.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Letos je minilo sto let od začetka prve svetovne vojne. Sto let od vojne, v kateri so se ljudje v teh krajih še zadnjič borili za drugo državo. Kakšna je bila tedaj, pred sto leti, Slovenija? Bila je pretežno kmetijska. Kar 70 odstotkov prebivalstva se je ukvarjalo s kmetijstvom, pa so kljub temu mnogi hrano kupovali na kredit. V Ljubljani so ljudje živeli v barakah, otroci niso imeli čevljev, starejši v povprečju en par. V Sloveniji je bilo tedaj, za časa naših dedkov in pradedkov, registriranih le sto avtomobilov. Pred stotimi leti je bila Slovenija tudi družba emigracije. Izseljevanje se je začelo že v 17. stoletju in leta 1914 je v teh krajih živelo milijon ljudi, zunaj Slovenije pa morda kar pol milijona. Poleg tega to ni bila »slovenska« družba, ampak družba, v kateri so imeli nemško govoreči v lasti pretežni del kapitala in s tem monopol nad kulturnim in političnim življenjem. Tega kapitala je bilo približno desetkrat več kot slovenskega. In vsem se je to zdelo normalno. Več kot tisoč let je bilo tako, kamor je segel spomin.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Ekonomija
Na Irskem so pred letom dni ustanovili posebno parlamentarno komisijo, ki preiskuje, zakaj je država privolila v »pomoč« trojke, ki je irske davkoplačevalce prisilila, da so s 67 milijardami evrov pomagali predvsem velikim tujim posojilodajalcem. V jedru preiskave je Evropska centralna banka (ECB). Irci so v imenu transparentnosti spremenili zakonodajo in minuli mesec objavili pisma tedanjega vodje ECB Jean-Clauda Tricheta, ki dokazujejo, da je ECB Irsko prisilila v varčevanje, v razlaščanje irskih državljanov, tuji veliki posojilodajalci, velike investicijske banke, pa so dobili še dodatna zagotovila, da bodo njihovi krediti vrnjeni.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Družba
Mira rodijo 25. avgusta 1963 v Ljubljani. Za današnje čase razmeroma zgodaj. Oče Miro Cerar senior in mati Zdenka Cerar tedaj ravno začneta študirati na pravni fakulteti. Poleg ljubezni do zakonov ju druži tudi fizkultura. Oba rada obiskujeta telovadnice, tam se njuna zveza tudi začne. Mladina ju daljnovidno spremlja že od vsega začetka. Miro Cerar starejši in Miro Cerar mlajši sta leta 1964 na naslovnici Mladine, mama Zdenka pa napiše spremno besedilo, posvečeno sinu, Očka, vso srečo v Tokiu.
