Borut Mekina
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Politika
Doslej je v Afganistanu umrlo že 3397 koalicijskih vojakov, okoli 12 tisoč upornikov in približno 20 tisoč civilistov. Slovenija ima tam 20. kontingent vojakov, v katerem je 34 mož. Prvi pripadniki Slovenske vojske so se operacije udeležili marca 2004. Ta teden so bili tarča napada tudi slovenski vojaki, ki so urili afganistansko vojsko. Napadli so jih uporniki, po obstreljevanju pa so slovenski vojaki na pomoč poklicali ameriška letala. Na strani koalicije žrtev ni bilo, na uporniški strani prav tako ni podatkov o žrtvah.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Ekonomija
Na začetku letošnjega leta je začel veljati zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Kot je zapisano v obrazložitvi tega zakona, se nova ureditev nanaša na štiri kategorije izdelkov ali storitev. Na »dobavo vojaške opreme, pa tudi njenih delov, komponent oziroma sklopov«, na »dobavo občutljive opreme«, na »gradnje, blago in storitve«, ki so neposredno povezani s prejšnjima dvema, ofenzivnima točkama, in na »gradnjo in storitve za specifično vojaške namene ali občutljive gradnje in občutljive storitve«. V to kategorijo z letošnjim septembrom sodi še ena alineja. In sicer: nabava stresnih testov.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Politika
Žiga Turk je nedavno opozoril na »orwellovske« preiskovalne metode. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) vodi predkazenski postopek zaradi suma nepravilnosti pri dodeljevanju koncesij v visokem šolstvu. Turk je na svojem blogu zapisal, da je od kriminalistov prejel prošnjo za vpogled v zapečateni CD, ki jim ga je izročilo ministrstvo in na katerem je shranjena vsa njegova službena elektronska pošta. Po premisleku se je odločil, da dovoljenja ne da, saj gre po njegovem za »nesorazmeren poseg v ustavno pravico tajnosti komuniciranja ...«.
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Politika
Edina družba, ki je doslej zares »kupila« Večer, če akt »nakupa« pomeni približno tisto, kar v vsakodnevnem življenju naredimo, ko pridemo v trgovino, je bila NKBM. Ob prelomu tisočletja je bil časopis v lasti novinarjev. V zraku se je pojavila grožnja iz Avstrije ali interes Styrie, da prevzame Večer. In banka je po političnem ukazu posredovala ter od novinarjev na podlagi izredno benevolentne ponudbe, ki je ni bilo mogoče zavrniti, odkupila časopis.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Politika
Šest let, do leta 1979, je bil podpredsednik slovenskega izvršnega sveta, pristojen za gospodarstvo in finance. Nato je postal podpredsednik jugoslovanskega, zveznega izvršnega sveta pod vodstvom Veselina Đuranovića in potem Milke Planinc. To vlogo je opravljal v ključnih šestih letih, ko je v Jugoslaviji izbruhnila nelikvidnostna kriza. Zvone Dragan je bil tisti, ki se je večinoma v Washingtonu v imenu SFRJ pogajal z mednarodnimi finančniki. Potem, po letu 1985, je šel v diplomacijo. Sprva je bil jugoslovanski veleposlanik na Kitajskem, po vrnitvi, ob osamosvajanju Slovenije, pa najvišji Slovenec v tedanji diplomaciji, kot pomočnik tedanjega jugoslovanskega zunanjega ministra Budimirja Lončarja je bil pristojen za Zahod. Po osamosvojitvi je postal slovenski veleposlanik v Pragi in nato na Poljskem. Danes predava na FDV in sodeluje z ICPE (Mednarodni center za promocijo podjetništva), edino organizacijo, ki jo je OZN ustanovila na slovenskih tleh.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Politika
Najlaže se je skrivati. V množici. V vladajoči večini. V opoziciji. Za »Brusljem« in evropsko latovščino. Zato pa hvala Andreji Črnak Meglič, poslanki Socialnih demokratov, ki je skrivače spregledala in slovenskemu zdravstvu prihranila 30 milijonov evrov. Tudi Črnakova bi se lahko skrivala, a se ni – stvari je vzela v roke in se povezala s strokovnjaki.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Politika
»Ne jamči več, kakor premoreš; če pa že jamčiš, bodi pripravljen dolg poravnati,« piše v Svetem pismu. Ali pa: »Ne bodi med tistimi, ki segajo v roko, med tistimi, ki jamčijo za dolgove.«
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Politika
»Na začetku je strah,« pravi Miran Vogrinec, »in ta strah je bilo treba premagati.« Ta strah se pojavi vedno, preden vzameš stvari v svoje roke, in ne veš, ali boš s tem sebi in svoji okolici naredil več škode kot koristi. Vogrinec, bivši zaposleni v tovarni akumulatorjev Vesna iz Maribora, ki je šla letos v stečaj, je predstavnik odbora delavcev, tako imenovane »iniciative za ustanovitev delavske zadruge Nova Vesna«. Po stečaju je vsak ostal sam in osamljen, se spominja. »Vsak je gledal le svojo usodo, kako bi se sam rešil iz te mizerne situacije.« Nekateri so celo našli rešitev, delo v Avstriji, ampak to je bil vendarle položaj »hlapcev«, pravi. Zato so se celo ti danes za nižjo plačo pripravljeni vrniti v Maribor, zagnati stroje in prevzeti staro-novo podjetje. »Vemo, kje še moremo zabetonirati, vemo, kateri stroj kupiti,« razlaga Vogrinec. Izračunali so, da potrebujejo zgolj 200 tisoč evrov za zagon proizvodnje. In če bi šlo vse po načrtu, če bodo pomočjo še ohranjenih poslovnih povezav izdelali prvih 20 tisoč akumulatorjev, »potem bi prišel noter milijon, s katerim bi pokrili začetne stroške in plače«. Ko delavci prevzamejo tovarno, direktorja ne potrebujejo več. Prvega pol leta bi vsi delali za minimalno plačo, vsak vse, samo da se jim posreči.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Politika
Čeprav je predsednik uprave NLB Janko Medja v predkazenskem postopku, ker je osumljen, da je kot član uprave banke Unicredit zlorabil notranje informacije, to menedžerskega razsodišča ni odvrnilo, da Medje ne bi že vnaprej razglasilo za nedolžnega. »Častno razsodišče je na podlagi v tem trenutku znanih dejstev in pojasnil Medje razsodilo, da ni mogoče ugotoviti odstopanj od načel Kodeksa etike, ki managerjem narekuje profesionalno, etično ravnanje,« so sporočili iz združenja, kjer so Medji leta 2011 podelili naslov »mladi manager leta«.
-
15. 10. 2013, 21:30 | Politika
Medtem ko se javno zdravstvo lomi pod bremeni krize - Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije utegne na koncu leta zmanjkati skoraj 90 milijonov evrov – so tudi v parlamentu odkrili precej 'sladek' problem: kaj storiti z odvečnimi 30 milijoni evrov? Kot smo zapisali v zadnji Mladini, se v času krize tri zasebne zavarovalnice tudi zaradi varčevanja v javnem sektorju dobesedno 'dušijo' v dobičkih. Te dobičke, ki se jih je na posebnem računu, v obliki rezerv po letu 2006, nabralo že za 30,1 milijona evrov, je bilo doslej dovoljeno porabiti zgolj za zdravstvo.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Politika
Oblast je v zadnjih dveh letih postrgala že na vseh mogočih in nemogočih krajih po državi. Lotili so se vrtcev, šol, fakultet, družinskih prejemkov in socialnih izdatkov, kulturnikov in duhovnikov. V letošnjem rebalansu so recimo za 600 tisoč evrov, na 11,3 milijona evrov, zmanjšali celo financiranje zdravstvenega varstva tistim, ki so ostali brez vsakršnega zavarovanja.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Politika
Akademska slikarka Alenka Sottler je ena najboljših slovenskih ilustratork. S svojimi deli je opremila že več kot 45 otroških knjig. Ni otroka v Sloveniji, ki ne bi odraščal v senci njenih stvaritev, objavljenih recimo v Mehurčkih Otona Župančiča, Pravljicah Oscarja Wilda, Pepelke, pravljicah Svetlane Makarovič. V zadnjem obdobju se z njenimi deli srečujemo tudi odrasli – recimo v romanu francoskega eksistencialista Alberta Camusa. Sottlerjeva je ena najboljših umetnic v Sloveniji, a v Sloveniji je že doslej kot samostojna kulturna ustvarjalka komajda shajala, in kot pravi sama, večkrat zgolj opazovala zaposlene kolege, ki so odhajali na dopust ali potovanja. Kot zunanja avtorica je lahko na knjižnem trgu sodelovala zgolj z založbami, kot je Mladinska knjiga. V »biografiji« Damjana Murka, Srečen, ker sem moški, ali v »biografiji« La Toye, »največje slovenske pornozvezde«, ki sta dve najpomembnejši »izvirni«, »slovenski« knjižni izdaji založbe Učila International, njene ilustracije oziroma specialna znanja niso nujno potrebna. Oziroma so popolnoma nepotrebna.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Politika
Janez Janša je ob sestopu z oblasti poudaril, da bo odslej živel od pisanja knjig, člankov in od predavanj v tujini. Tako je maja izdal knjigo Za kulturo življenja, v kateri je objavil že objavljene »odzive na aktualno politično dogajanje v zadnjih 25 letih«, čez mesec pa je ponatisnil še knjigo Premiki. Kot je poudaril na zaslišanju pred protikorupcijsko komisijo, imata oba z ženo kar precejšnje stroške z vzdrževanjem vseh nepremičnin. Že takrat naj bi mu bilo približno polovico plače odneslo stanovanjsko posojilo, skupni stanovanjski stroški pa naj bi znašali okrog 2000 evrov na mesec. To pomeni, da potrebuje bivši premier gotovo vsaj okrog 3000 evrov na mesec, brez hrane.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Svet
Dr. Peter Filzmaier: "Avstrija potrebuje reforme"
Avstrija potrebuje reforme, je pa res, v koaliciji med SPÖ in ÖVP, ki predstavljata sredinsko levo in sredinsko desno politiko, do večjih sprememb ne bo prišlo. Spet bomo videli iskanje najmanjšega skupnega imenovalca.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Pred petimi ali šestimi leti smo še mislili, da so banke navadna podjetja. Nekakšne tovarne čevljev, ki prodajajo kredite in nosijo zlata jajca. Temu primerno so se obnašali tudi bančniki. Pomemben je bil predvsem profit. Ko so banke ob vstopu v EU zaslutile priložnost profita, je politika dopustila, da so služile. Da so posojale in posojale. Spomnimo se tedanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja, ki je zaradi enormnega dobička, ki ga je pridelala NLB, v skladu s pogodbo dobil tudi enormno nagrado. In potem tudi ni razumel, zakaj mu jo hočejo vzeti – ko pa je bil tako uspešen! Nauk zadnjih let je predvsem ta: Če so banke res zelo uspešne, račun dobimo vsi. Kramarju so nakazali tisti milijon evrov nagrade, ki pa je državo stal več kot milijardo.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Robert Marolt je tudi letos dokazal, da je eden izmed najuniverzalneje uporabnih funkcionarjev v državni upravi. Pod prvo Janševo vlado je najprej postal državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, nato mu je tedanji pravosodni minister Lovro Šturm, sicer njegov strankarski tovariš iz NSi, v času opravljanja tekočih poslov uredil kar dve službi v dveh dneh. Imenovan je bil na položaj državnega pravobranilca, naslednji dan pa mu je Šturm uredil še službo notarja. Te sicer Marolt ni nikoli dobil, ker kot prehitro imenovani pravobranilec ni mogel hkrati opravljati še notarskega dela. Poleg tega je njegovemu imenovanju tedaj zaradi pomanjkanja izkušenj nasprotovala notarska zbornica.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Svoboda govora: Komu nagobčnik?
Bivši predsednik parlamenta France Cukjati, bivši kulturni minister Vasko Simoniti in bivši svetovalec v kabinetu predsednika vlade Bernard Brščič so zgroženi. Menijo, da se v deželo vračajo časi »verbalnega delikta«, 133. člena nekdanjega kazenskega zakonika, s katerim so v času socializma oblasti obračunavale s kritiki svojega ravnanja. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč februarja letos proti omenjenim na tožilstvo podala več predlogov za pregon. Šlo je za njihove izjave na zasedanjih Zbora za republiko, ki jih je stranka SDS v začetku leta pripravila v podporo Janezu Janši po objavi poročila KPK o Janševem premoženjskem stanju.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Politika
Slovensko gospodarstvo potrebuje »kisik«, so sredi avgusta vladi sporočili voditelji šestih gospodarskih združenj. Slovensko gospodarstvo se duši pod bremeni debele države, davčnimi bremeni, javnim sektorjem. Delovanje trga je treba okrepiti z nižjimi davki, so zahtevali. Treba je varčevati v javnem sektorju. Se boriti proti birokratskim oviram. Treba je sprostiti kolektivne pogodbe. Želijo, da se njihove slabe terjatve hitreje prenesejo v breme državnega proračuna. Da se košarica pravic zdravstvenega zavarovanja »prečisti«. Da je potreben »kisik«, so minuli teden še odločneje zahtevali obrtniki, avtoprevozniki in kmetje. Ki so, s podporo Gospodarske zbornice, napovedali »državljansko nepokorščino«, češ da ne bodo dovolili zvišanja davkov na nepremičnine, zvišanja cestnin. Zahtevajo »kisik«. In sicer, da se jim vrne »ekološka taksa«, da dobijo nove subvencije za nakup »ekoloških vozil …«.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Minuli teden je sodnica Barbara Klajnšek končno odpravila še sodbo v zadevi Patria. Kaznivo dejanje je po presoji sodnice Janez Janša moral izvršil v »sostorilstvu«, saj je hotel ostati »neviden«. Glede na okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in glede na sam način izvršitve kaznivega dejanja, »se obdolženi Janša v postopku ni želel osebno sestati s predstavniki Patrie, ni se ga smelo na zunaj vključevati, torej javno izpostavljati, ker je bilo to zanj preveč nevarno, zato brez sodelovanja Jožeta Zagožna« ni mogel delati, ravno tako kot tudi Zagožen, tedaj vodja Holdinga Slovenske elektrarne in pomemben član SDS, brez sodelovanja z Janšo kaznivega dejanja ne bi mogel storiti, je sklenila Klajnškova.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
»Ne komentiram,« nam je odgovoril hrvaški podjetnik Marijan Palić. Postavili smo mu preprosto vprašanje. In sicer zakaj je pred približno letom dni, 27. novembra 2012, v Slovenijo nakazal 250 tisoč evrov. To je točno tistih 250 tisoč evrov, ki bi morali biti do 30. novembra lani nakazani na osebni bančni račun Rajka Janše, brata bivšega predsednika vlade Janeza Janše. In drugič, zanimalo nas je, zakaj je Marijan Palić s svojima dvema hrvaškima podjetjema sodeloval pri nakupu praktično ničvrednih podjetij Rajka Janše, ki je tako zaslužil vsaj 1,4 milijona evrov. Za prvo podjetje je Rajko Janša dobil 1,15 milijona evrov, kažejo podatki iz slovenskega sodnega registra. Za drugo pa vsaj 250 tisoč evrov od predvidenih 1,2 milijona.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Politika
Primer Patria je na sodišču trajal 245 ur. V sodni dvorani so se sodnica, tožilstvo in obdolženi srečali 50-krat, zaslišali so skupaj 34 prič, tako da je na koncu celotna dokumentacija zadeve obsegala skoraj 22 tisoč strani, od tega 600 z oznako zaupno. Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc pravi, da se je zadeve na začetku lotil s skepso. A sedaj dvoma ni več.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Politika
Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril je zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Marka Pogorevca minuli mesec vložila odškodninsko tožbo. Že pred tremi leti je ugotovila, kot nam je tedaj pojasnila, da so bili nekateri »znani Slovenci, ki so ali so bili povezani s politiko«, pri Vegradu deležni posebnih ugodnosti. Pogorevc je leta 2007, v času, ko je bil vodja volilnega štaba Lojzeta Peterleta na predsedniških volitvah, od Vegrada kupil razkošno dvoetažno stanovanje v ljubljanski soseski Drogerija. Stanovanje, veliko več kot 200 kvadratnih metrov, z 10 kvadratnih metrov veliko teraso in 11 kvadratnih metrov veliko ložo, h kateremu spadajo tudi tri parkirna mesta, je Pogorevc dobil zelo poceni, po 1600 evrov za kvadratni meter.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Politika
Šest gospodarskih združenj je pred štirinajstimi dnevi vladi poslalo svoje reformne predloge. Skupaj 23 zamisli za »povečanje konkurenčnosti in gospodarsko rast« z naslovom Kisik za gospodarstvo. Ta teden so odgovorili sindikati. Osem sindikatov je predstavilo skupaj 62 novih reformnih zamisli. S še drznejšim naslovom Nova pogodba med delom in kapitalom za izhod iz krize. Tudi vlada ta mesec pripravlja svoj novi, reformni »paket«, kot je dejala Alenka Bratušek. In sicer zaradi nove »konsolidacije javnih financ«.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
Minuli teden ni bilo lažjega dela, kot se zgražati nad imenovanjem Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper. To imenovanje me je »šokiralo«, je bil čustven predsednik Socialnih demokratov (SD) Igor Lukšič, saj je bilo imenovanje izvedeno »brez občutka za realnost«. To je bil »slab dan za kadrovsko politiko v Sloveniji«, saj Mišič nima ustreznih izkušenj iz gospodarstva, je dejal. Lukšičeva ocena o primeru Mišič sicer vzbuja vtis o visokih etičnih standardih v stranki. A po drugi strani Lukšič aprila letos ni bil tako razvnet, ob nekem drugem, podobnem primeru – ko je vodenje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), kjer trenutno teče največji investicijski projekt v državi, prevzel mladi, neizkušeni, 35-letni Peter Dermol. Sicer tudi član velenjske SD. Dermol je bil imenovan v sozvočju z direktorjem matičnega podjetja HSE Blažem Košorokom iz SDS. Košorok je ostal na poziciji in koalicija-opozicija je primer pometla pod preprogo. Ni bilo afere.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
Dr. Alenka Stanič: „Pobesneli pubertetniki razbijajo po hiši.”
Dr. Alenka Stanič, sicer antropologinja, je danes ena največjih strokovnjakinj za vodilne kadre. Najemajo jo navadno gospodarske družbe, večinoma tuje, ki iščejo najboljše voditelje. Pri iskanju državnih »kadrov« je sprva sodelovala v akreditacijski komisiji Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), sedaj, pod vlado Alenke Bratušek, pa v akreditacijski komisiji Slovenske odškodninske družbe. Z obeh funkcij je predčasno odstopila.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
Policisti so po desetih mesecih kriminalistične preiskave izginulih referendumskih podpisov ovadili Alenko Coljo, vodjo sektorja za registracijo prebivalstva na notranjem ministrstvu. Kot je znano, so predstavniki sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije tedaj v parlament vložili pobudo za razpis referenduma, a so jih nato iz notranjega ministrstva obvestili, da so zbrali premalo podpisov. Potem pa so v sindikatu dokazali, da so v parlamentu ali na ministrstvu njihove podpise »založili«. Bili smo priča največji zlorabi instituta neposredne demokracije.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Politika
Omar Bargawi je svetovalec, zaposlen v predstavništvu Evropske unije pri Organizaciji združenih narodov (OZN) v New Yorku. 13. avgusta lani je slovenskemu veleposlaništvu v New Yorku poslal elektronsko sporočilo. V njem se je lepo zahvalil za sodelovanje pri projektu iz prejšnjega meseca, za naslednji mesec pa je v prilogi poslal še prečiščen seznam amandmajev, ki so jih države EU napisale glede osnutka odločitve »17/1«. Elektronsko sporočilo s čisto navadno priponko, ki je bilo opremljeno z vsemi relevantnimi osebnimi podatki, vključno s številko mobilnega telefona, ni vzbujal nobenega suma. A priponka vendarle ni vsebovala le navadnega teksta. V njem je bil še izredno majhen program znotraj teksta, ki se je po kliku namestil na računalnik. Program je nato zrasel, »poklical« je »domov« in naložil še dodatne komponente. Resnični avtor elektronske pošte je po tem dobil napadeni računalnik popolnoma pod svoj nadzor. Lahko je bral klike po tipkovnici in pridobil gesla, lahko je kopiral interne dokumente in podobno.
