Denis Vičič
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Politika
»Bi si želeli imeti 13.000 evrov plače? Kandidirajte za evropskega poslanca.« Tako se, posplošeno, glasi poziv državljanske akcije Sanjska služba, ki ji na Facebooku sledi skoraj deset tisoč Slovencev in v sklopu katere bodo z žrebom izbrali osem kandidatov za evropske poslance. V spletno bazo kandidatov Sanjske službe se je prijavilo okrog 3500 državljanov, pobudniki akcije pa bodo poskušali do 25. aprila zbrati vsaj 3000 podpisov podpore, da bo smela lista nastopiti na evropskih volitvah 25. maja. Do sedaj so jih zbrali okrog tisoč.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Politika
Bil sem na protestnem shodu, ki nas je pripeljal v kino Triglav. Ko smo vstopili v prostor, se nismo ukvarjali s tem, ali je to zakonito ali ne. Namen akcije je bil opozoriti na to, kako je neki prostor v središču mesta neizkoriščen. Kasneje me je zaslišal kriminalist, zdaj tožilstvo. Ta obravnava je dokončen razvoj vstajniške akcije – poleg javnosti bodo za neustrezno ravnanje salezijancev s tem prostorom izvedeli tudi njihovi nadrejeni. Zato sem zelo zadovoljen, da so sprožili ta postopek, saj bi sicer vse utonilo v pozabo. Publiciteta, ki smo jo dobili, nekako odtehta kazenski pregon.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Družba
Akademska slikarka Polona Lovšin je ilustrirala otroške revije Ciciban, Cicido, Kekec, različne učbenike in slikanice, ilustrirala je tudi tuje publikacije. A v podjetju IV založba, ki za Policijski sindikat Slovenije pripravlja zgibanke o s policijo povezanih temah, so presodili, da bi slikarka potrebovala dodatno reklamo.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Politika
Seveda. Nisem pa začuden nad podpisniki zahteve. Udeležil sem se dveh protestov. Obakrat me na vstajo ni nihče povabil, res pa so me novinarji po vsakem protestu prosili za izjavo. Zato je bilo morda videti, da sem pomemben akter. Na drugo vstajo sem šel zato, ker se mi je pri prvi zamerilo, da so kar vse protestnike razglasili za huligane. Enkrat sem nagovoril množico, ker so me za to prosili. Rekel sem, da nismo drhal, in pozval, naj tisti, ki so prišli, da bi kaj »naštimali«, odidejo in ne uničijo vstaje. Proti Janši nisem pozival, kar mi še očita anonimka, saj mi je on eden manj ljubih politikov in ga zato nimam pogosto na ustih. Facebooka ne uporabljam. Sodeloval pa sem v skupini Skupaj za Maribor, v kateri so se prvič angažirali univerzitetni profesorji, da bi poiskali primernega kandidata za župana. In zdaj me bo Pukšič, ki je bil zaradi izjave, da poslanec ni dvignil roke za lulat, predmet posmeha cele države, zasliševal? Na neki način sem užaljen.
-
17. 3. 2014 | Politika
Slovenski plebiscit in krimski referendum sta neprimerljiva
Krim je avtonomna republika, ki je od razpada Sovjetske zveze del Ukrajine. 58 odstotkov njenih prebivalcev je ruskega porekla. Ima svoj parlament, ki je konec februarja izglasoval novega premierja – tega po navadi imenujejo s privolitvijo ukrajinskega predsednika, kar se zdaj ni zgodilo –, v začetku marca pa odločil, da bo 16. marca referendum o priključitvi Krima Rusiji. Včeraj je bil referendum res izpeljan, 95 odstotkov volivcev je glasovalo za pripojitev ruski federaciji.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Družba
Slovenija, leto 2014. Na presaditev ledvic čaka okrog sto pacientov, na novo srce 40. Čakalna doba za presaditev ledvic je približno leto, lahko tudi tri. Dobijo jih samo primerni kandidati. Čas čakanja na novo srce je od nekaj dni do nekaj mesecev, več mesecev lahko čakajo celo tisti na prednostnem seznamu, saj vsako srce ni primerno zanje. Cena organov na svetovnem črnem trgu: ledvice po 3500 evrov v Indiji in 70 tisoč evrov v Turčiji, srce menda tudi po milijon evrov, še višjo ceno plačajo žrtve trgovine z organi.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Družba
Kako daleč smo od natisljivih človeških organov?
Prvi korak proti natisljivim človeškim organom je leta 2006 naredil ameriški znanstvenik Vladimir Mironov, ki je s kolegi proučeval možnost tiskanja ledvice s 3D-tiskalnikom. Pet let za tem je raziskovalcem z Univerze Wake Forest uspelo natisniti prvo ledvico, ki je bila pravi enaka po ledvičnih celicah in obliki, a ni opravljala ledvičnih funkcij. Že oktobra 2013 pa je kalifornijskemu podjetju Organovo s 3D-tiskanjem celic uspelo sicer zelo drobno, a delujoče ledvično tkivo pri življenju ohraniti več kot 40 dni. Pred raziskovalci, ki se trudijo s 3D-tiskom umetno ustvariti delujoče človeške organe, je zdaj naslednji izziv – ugotoviti morajo, kako poleg celic natisniti tudi ožilje, ki bi celice ohranjalo pri življenju. »3D-tiskalnik ima pri gradnji drevesastih žilnih struktur največji potencial,« potrdi strojnik Igor Drstvenšek, ki je sicer tudi organizator konference o dodajalnih tehnologijah iCat, na kateri predavajo največje avtoritete 3D-tiska. Leta 2010, denimo, tudi omenjeni Mironov.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Politika
Javni uslužbenci, ki v upravnih postopkih odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov in pravnih oseb, morajo imeti opravljen strokovni izpit iz zakona o upravnem postopku (ZUP). Po izobrazbi seveda niso vsi pravniki, a izpit morajo opraviti tudi tisti s končano pravno fakulteto. Za uradnike to ne pomeni nujno dodatnega stroška, vse druge pa izpit stane od 110 evrov pri upravni akademiji ministrstva za notranje zadeve do 134 evrov in več pri koncesionarjih.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Družba
Žled je oklestil tudi mariborske parke in druge mestne zelene površine. Vejevje in drug neuporaben les so si meščani zaželeli za kurjavo, in ker se je izkazalo, da je odpadnega lesa res veliko, so jih na občini uslišali in povabili, naj ga brezplačno prevzamejo v bivšem lesnopredelovalnem obratu v Limbušu. »To je majhna gesta, ki jo lahko naredimo za ljudi. So pa omejitve, koliko lahko kdo prevzame. Nekdo je namreč prišel s ’šleperjem’,« so pojasnili na občini.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Družba
Potem ko diplomirani bibliotekarji in podiplomski študenti bibliotekarstva po prijavi na prosto delovno mesto knjižničarja v Mestni knjižnici Ljubljana (MKL), za katero je bila zahtevana le srednješolska izobrazba, niso bili povabljeni niti na pogovor, so se na kasnejši razpis za enako delovno mesto prijavili s 5. stopnjo izobrazbe. Dve študentki sta bili na pogovor povabljeni, priznali sta, da imata višjo izobrazbo, in dela nista dobili.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Politika
Vodstvo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu se je v zadnjih dveh letih zamenjalo že trikrat. Žekša je zamenjala Ljudmila Novak, njo Tina Komel, konec februarja je zaradi zahtev stranke DeSUS prišel Gorazd Žmavc. »Ministri so bili tako rekoč vedno ’s klobukom v roki’, nisi vedel, ali prihajajo ali odhajajo,« pove Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od dveh krovnih organizacij zamejskih Slovencev v Italiji.
-
»V sklopu Nasinega vesoljskega programa STS-30 je maja 1989 raketoplan v vesolje ponesel sondo Magellan, ki je med letoma 1990 in 1994 izvajala radarsko kartografiranje površja katerega planeta v osončju?... Kako se imenuje ribonukleoprotein, na katerem poteka sinteza beljakovin v živih celicah?«
-
Potem ko je SNG Maribor le mesec pred začetkom vaj in dva meseca pred premiero operne predstave Igra o antikristu odpovedal sodelovanje z ustvarjalci igre, je tem uspelo najti novega partnerja. Kateri kulturni zavod bo to, producenti predstave iz kulturnega zavoda Maska in njeni avtorji iz kolektiva Was ist Maribor? še nočejo razkriti, so pa prepričani, da odločitev SNG Maribor za odpoved projekta pomeni cenzuro. Premiera je napovedana za konec oktobra v Cankarjevem domu, kjer bi predstava že morala gostovati po prvi uprizoritvi v Mariboru.
-
Nepovezani poslanec Ivan Vogrin, ki so ga izključili iz Državljanske liste, ker je njegovo podjetje Interles opeharilo stranke, je s podporo poslancev SDS vložil interpelacijo proti nekdanjemu strankarskemu kolegu, ministru za notranje zadeve Gregorju Virantu.
-
Zemljiški gospod Škofje Loke, škof Abraham iz Freisinga na Bavarskem, je potoval s služabnikom »zamorcem«. Naletela sta na medveda, sluga je napel lok in medveda pokončal. V znak hvaležnosti je dal Abraham v grb mesta naslikati glavo svojega rešitelja. Tako pravi legenda.
-
Ko na Supervizorju, spletni aplikaciji za spremljanje izdatkov javnih institucij, pogledamo izplačila RTV Slovenija samostojnim podjetnikom, naletimo na filmskega in gledališkega režiserja Slavka Hrena. Leta 2013 je prejel okrog 90 tisoč evrov. Marca je bil njegov mesečni honorar 13 tisoč evrov, aprila tisočaka nižji.
-
Premalo denarja ali premalo poguma
Le dva meseca pred premiero Igre o antikristu, operne predstave o finančnem zlomu mariborske nadškofije, je SNG Maribor odpovedal sodelovanje s producenti iz neprofitnega nevladnega zavoda Maska. Vloga mariborske javne institucije bi bila ključna – prepeval bi njen operni zbor, v njeni Veliki dvorani bi potekale vaje in premiera, predstava bi bila uvrščena v njen abonma. Ta vložek v obliki storitev in dela zaposlenih Drame in Opere Slovenskega narodnega gledališča Maribor bi bil vreden 35 tisoč evrov. V zameno bi zavod od prodaje vstopnic dobil tri petine, dve petini pa Maska.
-
Kaj pomeni biti Tina Maze, je po dveh zlatih olimpijskih kolajnah, ki ju je osvojila, jasno vsakemu Slovencu. Tina je najboljša na svetu. Za tem uspehom je trdo delo. Slovenija bi lahko pri vprašanju indijske konoplje pokazala precej več poguma. Odpraviti bi morali večidel neutemeljene družbene strahove, povezane s konopljo. Postali bi lahko zastavonoša na tem področju v Evropi ali pa vsaj v Južni Evropi.
-
Komunalna podjetja imajo dovolj. Na njihovih deponijah ostaja odpadna embalaža, večinoma tista, ki jo odvržemo v rumene zabojnike in bi jo bilo treba reciklirati. Samo ljubljanska Snaga je ima 928 ton, po vsej državi pa komunalna podjetja hranijo kar 3600 ton teh odpadkov. Shranjevanje komunalna podjetja stane, poleg tega nimajo več prostora, kamor bi odvažala novo odpadno embalažo. »Že tri leta pozivamo, naj se to uredi. Zdaj pa hočemo le, da se odpadki odpeljejo,« pravi Stojan Franetič, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva.
-
Prvi Narodni dom na Slovenskem propada. Novomeška občina je zadnja sredstva za vzdrževanje stavbe namenila leta 2005. Društva, ki so tam delovala, so dom postopoma zapuščala. Da ne bi ostal prazen, so ga zasedli umetniki Društva za kulturno osveščanje. Obnovili so nekaj prostorov, v njih so zdaj slikarski in kiparski ateljeji, v t. i. Sokolcu imajo vaje tudi trije bendi. Tam so do leta 2011 še prirejali javne prireditve, zdaj jih ne več.
-
Elektro Primorska ima le 20 odstotkov omrežja pod površjem. Delež kablovodov v primerjavi z daljnovodi se že od leta 2009 ni spremenil, razkrivajo njihova poročila o kakovosti oskrbe z električno energijo. In to kljub temu, da zaradi višje sile, največkrat močne burje, brez elektrike vsaj enkrat na leto ostane polovica od 130 tisoč odjemalcev. V povprečju je samo zaradi atmosferskih vplivov en odjemalec vsako leto brez elektrike 80 minut, še dodatno uro pa zaradi preostalih nenačrtovanih prekinitev napajanja. Za primerjavo – odjemalec Elektra Gorenjske je zaradi vseh nenačrtovanih izpadov skupaj vsako leto brez elektrike okrog 40 minut. Njihov delež kablovodov je 58-odstoten.
-
Ministrstvo za kulturo je upoštevalo pritožbe, ki so jih nekateri najvidnejši kulturni producenti poslali na sklep komisije, ki je odločala o sofinanciranju projektov za obdobje 2014–2017. Mini teater je tako dobil deset tisoč evrov več, kot so mu jih dodelili sprva, še vedno pa to niso vsa sredstva, za katera je zaprosil. Tudi Gledališče Škuc je z ugovorom delno prepričalo komisijo in si zagotovilo 14 tisoč evrov na leto. Ni pa s pritožbami uspelo vsem. Med izpadlimi na razpisu, na podlagi katerega bo ministrstvo na letni ravni zagotovilo 2,7 milijona evrov različnim ustvarjalcem, so med drugimi zavod Flota, Mesto žensk in APZ Tone Tomšič …
-
Pred enim letom je Agencija EU za temeljne pravice opravila vseevropsko raziskavo, v kateri je sodelovalo 93 tisoč pripadnikov skupnosti LGBT. Pokazalo se je, da se mora unija resno lotiti boja proti homofobiji. Kar dve tretjini vprašanih sta povedali, da ju je strah hoditi s partnerjem z roko v roki po ulici. Polovica jih je že doživela fizični napad ali pa je bila tarča groženj. In to tudi v državah, ki veljajo za prijazne do skupnosti LGBT, kot je na primer Nizozemska.
-
Tevž Logar: "Če hočemo na mednarodnem trgu uspeti, moramo upoštevati njegove mehanizme."
Razpisna komisija je prijavitelju, društvu DUM, v okviru katerega deluje Projektni prostor, očitala, da smo usmerjeni preveč mednarodno in da delamo s premalo in z vedno istimi slovenskimi avtorji. Očitno je, da ne poznajo delovanja galerijskega sistema. Galerije na mednarodnem trgu namreč delajo z majhnim številom umetnikov, saj je samo tako možno dobro zastopati avtorja. Paradoksalno je, da ministrstvo od nas zahteva, da delamo drugače, hkrati pa govori o tem, da je treba umetnost dati na trg in podpreti slovenske avtorje na mednarodni ravni. Če hočemo na mednarodnem trgu uspeti, moramo upoštevati njegove mehanizme.
-
Konec lanske Barcolane se za moštvo jadrnice Esimit Europe 2 ni iztekel po pričakovanjih. Ko je zmagovalka 45. tržaške regate že zaplula proti gledalcem, so se ji približali Greenpeaceovi okoljevarstveni aktivisti in s transparentom »Zaščitite Arktiko« opozorili na nesprejemljivo delovanje naftnih podjetij. Protestirali niso proti Esimitu, temveč proti največjemu sponzorju jadrnice, ruskemu naftnemu velikanu Gazpromu, toda spremljevalna skupina jadrnice se je odzvala, kakor da bi šlo za napad nanjo.
-
Igor Prodnik je bil sredi lanskega februarja imenovan za direktorja javnega zavoda Viba Film. Za zasedbo funkcije ni izpolnjeval razpisnih pogojev, a je bil očitno dovolj všeč Janševi vladi in ministru Žigi Turku, da ga je ta vseeno postavil na čelo zavoda, ki z zagotavljanjem opreme in prostorov za filmsko produkcijo sodeluje pri večini slovenskih filmov iz nacionalnega filmskega programa.
-
O diskriminatorni obravnavi pripadnikov gejevske in lezbične skupnosti v nekaterih zakonih se učijo že študenti prava. Kako spremembe doseči hitreje, je pokazal lezbični par, ki se je v Kamniku odločil registrirati istospolno partnersko skupnost. Pravilnik o registraciji je dekleti omejil z določbo, da lahko skupnost ustvarita le v uradnih prostorih, onidve pa sta si zaželeli skupnost skleniti drugje, tako kot je to dovoljeno parom, ki sklepajo zakonsko zvezo.
-
Irfan Beširević: "Povsod sem bil zraven, in mislim, da me hočejo utišati."
Na drugi vseslovenski vstaji januarja 2013 smo imeli pred parlamentom protestno akcijo. Vlekel sem vrv, privezano na ograjo, ki je ločevala protestnike od parlamenta. Čez nekaj dni so k meni prišli kriminalisti in mi dali uradno vabilo, naj pridem na zaslišanje, ker je bila proti meni vložena kazenska ovadba zaradi sodelovanja v skupini, ki je uradni osebi poskušala preprečiti uradno dejanje. V množici me je prepoznal policist, no, prepoznal je gospoda z brki in sivimi lasmi. Na zaslišanje sem nato šel z odvetnikom, dal nisem nobene izjave, rekel sem le, da se bom zagovarjal na sodišču, če bo treba. A poziva, naj pridem na sodišče, nisem dobil. 23. decembra sem dobil kar sodbo. Sploh nisem bil na sodišču, niso me zaslišali.
-
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je domoljubno društvo. Njegovo predsedstvo sestavljajo Janez Janša, Anton Krkovič, Dimitrij Rupel, Lojze Peterle, Igor Bavčar in drugi, ki se zavzemajo za ponovno vzpostavitev vrednot slovenske osamosvojitve in ohranjanje pristnega zgodovinskega spomina na dogodke iz tistega obdobja. Predvsem jim v današnji Sloveniji ni všeč sodstvo.
-
Ali mora država res imeti ozemlje in začrtane meje, da bi bila država? Zakaj se ne smemo prosto gibati po planetu, ampak za to potrebujemo vizume? Zakaj sploh država? Moramo nujno pripadati?