Marcel Štefančič jr.
-
26. 3. 2009 | Mladina 12
» Morda si, morda boš izvedela, da sem mrtev. Bodi hrabra, kot sem hraber jaz v teh trenutkih. Bodi hladokrvna in se zavedaj da nisi edina, ki je izgubila to kar ji je najdražje. Milijoni so mater na svetu, ki kličejo po svojih sinovih. Umrl sem kot mož in to naj Ti bo v ponos. Ne morem Ti vsega pisati, kar bi hotel, vedi pa eno: ni mi žal, da umrem.
-
19. 3. 2009 | Mladina 11 | Kultura
Kako to, da je uspelo džihadistom 11. septembra 2001 tako zlahka zrušiti Svetovni trgovinski center? In kako to, da jim je uspelo 26. februarja 1993 v garažo pod Svetovnim trgovinskim centrom prišvercati bombo in jo potem detonirati? Saj res: kako to?! Odgovor vas čaka na povsem nepričakovanem mestu: v briljantnem Človeku na žici, ki je nedavno snel Oskarja za najboljši dokumentarec in ki bo prikazan na 11.
-
19. 3. 2009 | Mladina 11
“Prihodnost bo komunistična ali socialistična!”
14. marca 1883 je Karl Marx, zdelan od akutnega laringitisa, kroničnega bronhitisa in hude ne-spečnosti, zadremal na svojem najljubšem naslonjaču, parkiranem ob kaminu - minuto kasneje je umrl. » Človeštvo je krajše za glavo,« je zapisal Friedrich Engels, njegov prijatelj in mecen. Tri dni kasneje so ga pokopali na londonskem pokopališču Highgate - na pogreb je prišlo le 11 ljudi.
-
19. 3. 2009 | Mladina 11 | Kultura | Film
Ameriški grafiti, orjaški hit, so bili polifoni, mozaični, nostalgični džuboks nove generacije, himna rokenrolu, rajskim avtomobilom, neonski svobodi, magičnim kalifornijskim mestecem, nekontaminirani adolescenci, ameriški noči in apolitični preteklosti brez konsekvenc in travm. Odvrteli so se v eni noči, leta 1962, kar pomeni, da so bili postavljeni na rob nove divjine: tik pred atentat na Johna F.
-
19. 3. 2009 | Mladina 11 | Kultura | Film
Ob Revnem milijonarju, Oskarjevcu in najbolj nagrajevanem filmu lanskega leta, postkolonialnem križišču britpopa in Bollywooda, posnetem po bestsellerju nekdanjega indijskega diplomata Vikasa Swarupa, se boste spraševali le eno: bo Jamal (Dev Patel), fant iz mumbajskega sluma, na koncu dobil punco in denar, samo punco ali samo denar? Vprašanje je torej le: kako happy bo happy end? No, film preseže potencial tega...
-
12. 3. 2009 | Mladina 10 | Kultura | Film
Trik Matrice - kompletne trilogije, se razume - je v tem, da zmeša filozofijo in specialne efekte, da torej stara filozofska vprašanja a la »Kaj je resnica«, »Kaj je videz«, »Kaj je sreča« in »Kaj je svoboda«, ki jih danes najdete le še v new age priročnikih, naloži v cyberspace, v novi digitalni svet, to pa stori tako spretno in tako lucidno, da potem filozofsko...
-
12. 3. 2009 | Mladina 10 | Kultura | Film
»Čakal sem na hodniku. V kuhinji se je preoblekla. Vrata so bila za režo odprta. Slekla si je haljo in stala v svetlo zeleni kombineži. Čez naslonjalo stola sta viseli dve nogavici. Vzela je eno in jo z menjaje prijemajočima rokama nabrala v svitek. Lovila je ravnotežje na eni roki, oprla peto druge na njeno koleno, se sklonila naprej, potegnila zvito nogavico čez prste, postavila prste na stol, povlekla...
-
12. 3. 2009 | Mladina 10
Štirje islamski skrajneži - trije moški in ženska - nad Londonom ugrabijo potniško letalo in pilota prisilijo k pristanku. Ker nihče ne ve, kaj storiti z njimi, ne pristanejo na mednarodnem letališču, ampak na velikanski pristajalni pisti, obdani z oklepnimi vozili in vojaškimi transporterji. Skrajneži so živčni, naelektreni, pripravljeni na streljanje in smrt. Paradirajo in se šopirijo.
-
5. 3. 2009 | Mladina 9
Kaj nam bo dobiček, če pa nimamo nič od tega? Tako bi LDS lahko naslovila svojo avtobiografijo. Pomislite: ko je bila LDS na oblasti, je bila Slovenija stalno v dobičku. Nikoli nam ni bilo bolje. In kaj se je zgodilo? Ljudje - okej, volivci - so LDS vrgli na cesto. Rečeno v bolj tekoči slovenščini: ljudje so LDS odpustili. Dobiček ji na dolgi rok ni prinesel sreče. Le nesrečo. Celo katastrofo.
-
Če ste kdaj videli ali brali dramo Tri sestre, ki jo je napisal Anton Pavlovič Čehov, potem veste, kakšna slepa ulica so vukojebine - saj veste, tista mala mesta, v katerih se človek dobro počuti le, ko jih zapušča. Kot veste, se tri sestre - Irina, Olga in Maša - z očetom, vojaškim oficirjem, iz Moskve preselijo v dolgočasno, zakotno, brezupno, depresivno vukojebino, kjer potem tuhtajo le eno: kako bi od tam...
-
Neo (Keanu Reeves), Trinity (Carrie Ann Moss) in Morpheus (Larry Fishburne) še vedno živijo v Matrici, v simuliranem svetu. Bolje jim ne bo nikoli. Tehnofobija ni odgovor, tam zunaj pa je »puščava«. Neo in ostali uporniki nimajo svobodne volje, bolje rečeno - imajo je le toliko, kot je imajo digitalni liki v kaki računalniški igrici.
-
V Ameriki revolucija ni mogoča. Vsaj ne kaka vsesplošna. Mogoče so le manjšinske revolucije, ali bolje rečeno: v Ameriki lahko revolucijo izvede le manjšina, bodisi etnična ali pa socialna. Črnci so izvedli svojo revolucijo. Študentje svojo. Ženske svojo. Istospolni svojo. In te revolucije se niso nikoli zares prekrile ali pa zlile. Revolucija manjšine je bila vedno stvar same manjšine.
-
»Realnost ne obstaja,« Neu (Keanu Reeves), ki je podnevi računalniški programer, ponoči pa hacker-cracker, razkrije Morpheus (Laurence Fishburne), stoični, filozofski guru underground upornikov, pred čigar obličje ga pripelje seksi, aerobična kung-fu bojevnica Trinity (Carrie-Anne Moss). Morpheus, Trinity in drugi uporniški Zionisti so prepričani, da je Neo v resnici »One« (the One!),...
-
»Tu sem zato, da vas rekrutiram!«
22. septembra 1975 je ameriški predsednik Gerald Ford, ki je leto prej zamenjal Richarda Nixona, obiskal San Francisco. Pred hotelom St. Francis se je zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so ga hoteli videti - med njimi je bila tudi Sara Jane Moore, petkrat ločena računovodkinja, mati štirih otrok, obsedena z revolucijo in ugrabljeno dedinjo Patty Hearst.
-
Turneja, ki jo je posnel Goran Marković, eden izmed prvakov jugoslovanskega »novega novega vala« (Specijalno vaspitanje, Nacionalna klasa, Variola vera, Već vidjeno, Tito i ja ipd.), ki po vseh teh letih še vedno brca (Kordon), je film o bosanski vojni, ki se dogaja leta 1993, in sicer v Srbobranu in okolici, v Srbski krajini, kamor s krstićevskim minibusom, ki ga pilotira Slavko Štimac, pripotuje...
-
Zbiralci perja so legenda zase - eden izmed najboljših jugoslovanskih filmov vseh časov in tudi eden izmed najbolj nagrajenih, mednarodno opaznih in priznanih. Ne le da je na festivalu jugoslovanskega filma v Puli pobral Zlato areno za najboljši film, ampak je bil nominiran tudi za tujejezičnega Oskarja in tujejezični Zlati globus, medtem ko je v Cannesu snel dve nagradi, tudi grand prix žirije.
