Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika

    Končno novi zakon o nalezljivih boleznih

    Ko so pred tednom dni koalicijski poslanci v parlamentarni postopek vložili predlog sprememb zakona o nalezljivih boleznih, se je del javnosti zdrznil. Bodo uvedli obvezno cepljenje in visoke denarne kazni za tiste, ki se ne bodo želeli cepiti? Ali predlog res prinaša nove, še višje kazni za neupoštevanje vladnih odlokov, s katerimi se omejuje gibanje? Bodo res najstrožje kaznovani tisti, ki bodo pozivali k protestom zoper vladne ukrepe? Te strahove je potem pred kamerami izrekel tudi poslanec SDS Branko Grims. Nelagodje v javnosti je bilo precejšnje. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

    Podjetniška svoboda v javnem zdravstvu

    Konec leta 2017 se je vlada Mira Cerarja, v kateri je zdravstveni resor vodila Milojka Celarc, z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti namenila jasneje razmejiti javno in zasebno zdravstvo. V sklopu teh sprememb je zasebnikom prepovedala izplačevanje dobičkov, ustvarjenih s koncesijo, torej z javnimi sredstvi. Zaradi tega so se na ustavno sodišče obrnili zdravniki in zobozdravniki zasebniki, ki v Sloveniji predstavljajo že okoli tretjino vseh ponudnikov zdravstvenih storitev. In uspeli. Ustavno sodišče je odločilo, da je bila zdravnikom zasebnikom, ki opravljajo javno službo, kršena svobodna gospodarska pobuda oziroma podjetniška svoboda. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

    Kri ne pozna spolne usmerjenosti

    Pri nas je doslej veljalo, da homoseksualni moški ne morejo oziroma ne smejo darovati krvi, ker gre za »osebe, ki so zaradi svojega spolnega vedenja izpostavljene večjemu tveganju obolevanja za hudimi nalezljivimi boleznimi, ki se prenašajo s krvjo«. Strokovni in politični organi so dolga leta pojasnjevali, da ne gre za prepoved darovanja krvi na podlagi spolne usmerjenosti, pač pa na podlagi »tveganega spolnega vedenja«, ki je bilo priročen izgovor za trajno izločitev (vseh) gejev iz krvodajalske skupnosti. Odslej naj bi bilo drugače, omejitve se sproščajo. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    »Policija je s svojim delovanjem namesto skupnosti služila politiki. To se ne sme nikoli več ponoviti.«

    Mag. Tatjana Bobnar je prišla na ministrski položaj neposredno iz kazenske kolonije v Tacnu, kamor je prejšnja oblast preselila moteč policijski kader, njo kot razrešeno direktorico policije. Je ministrica za notranje zadeve, ki obljublja policijo v službi ljudi in ne politike, na spoštovanju človekovih pravic utemeljeno obmejno in azilno politiko ter sprejemanje odločitev v dialogu z nevladnimi organizacijami. Pravzaprav je ministrica, ki obljublja več, kot bi si od članice vlade, ki pokriva resor notranjih zadev, drznili pričakovati celo zmerni optimisti. A naša sogovornica odločno pravi, da ne bo ostalo zgolj pri lepih in všečnih besedah – čas bo pokazal, da je mislila resno. Več

  • Peter Petrovčič

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Kultura

    Filmi o ljudeh na begu pri nas in po svetu

    »Migracije iz nuje – da bi preživeli, da ne bi bili lačni, da ne bi bili zatirani, ostajajo stalnica življenja ljudi na planetu. Mi, ki živimo v miru in blaginji, se srečujemo z migracijami in migranti. Njihova prisotnost v naših življenjskih prostorih terja, da opredelimo svoj odnos do njih in svoje vedenje ob njih,« piše Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ob začetku tradicionalnega Festivala migrantskega filma; ob svetovnem dnevu beguncev ga organizira nevladna organizacija, ki ji predseduje. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Politika

    Tacenska ekipa

    Policijska akademija v Tacnu »je notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, ki skrbi za strokovno izobraženo in usposobljeno policijo«. Tako piše na njeni spletni strani. Poleg tega že desetletja opravlja še eno, drugačno »funkcijo«. Uporablja se kot nekakšno odlagališče za »neprave« vodstvene kadre po presoji vsakokratnega novega vodstva policije. Tam namreč lahko prevzamejo položaje, ki jim pritičejo oziroma pripadajo, ne da bi ohranili kakršenkoli odločujoč vpliv na policijo. A doslej je po menjavi vlade in s tem menjavi vodstva policije tam pristal po en visok funkcionar ali dva, vlada Janeza Janše pa je (tudi) to kadrovsko prakso »dvignila« na novo raven. Med številnimi policijskimi funkcionarji, ki so se v zadnjih dveh letih znašli v pravi mali kazenski koloniji v Tacnu, sta bila mag. Tatjana Bobnar, nova ministrica za notranje zadeve, in mag. Boštjan Lindav, novi generalni direktor policije. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Politika

    Poprava krivic

    Robert Golob je že pred volitvami zagotavljal, da bo njegova vlada popravila krivice, ki jih je v času Janševe vlade z izrekanjem kazni protivladnim protestnikom storila policija. Jasno je bilo, da je bodoči premier govoril v zanosu, ko je dejal: »Sprejeli bomo abolicijo, da se vse te kazni, ki so bile izrečene, tudi če so bile že plačane, anulirajo.« Tega ni mogoče napraviti kar z vladnim odlokom. Glede na številne specifične situacije tudi nov zakon ne bi bil dovolj. Ali kot je pred dnevi dejala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan: »Želela bi opozoriti, da ne bo prevelikih pričakovanj oziroma v nekaterih primerih tudi razburjenja javnosti, da ne bomo kar vsepovprek ustavljali teh postopkov in vračali glob.« Več

  • Peter Petrovčič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Politika

    Madžarski denar

    Čeprav se kazenski postopki zoper Janeza Janšo po pravilu vlečejo dolga leta, tečejo vsi drugi postopki pred sodišči tudi v njegovem primeru precej hitreje, bivši predsednik vlade in predsednik SDS pa tožbe praviloma izgublja. Tako je bilo tudi v primeru, ko je Janša v imenu stranke SDS tožil upokojenega univerzitetnega profesorja, sociologa in politologa ddr. Rudija Rizmana. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Politika

    Bolje, a medlo

    V novem koalicijskem dogovoru so, kar se migracij tiče, zapisane zaveze o povsem drugačni azilni in migracijski politiki: »Prosilcem za azil bomo zagotovili varnejše migracijske poti ter hitre in učinkovite azilne postopke, ki bodo spoštovali temeljne človekove pravice in svoboščine. Pogoje za mednarodno zaščito bomo olajšali ter mednarodno zaščito omogočili vsem, ki so do nje upravičeni v skladu z mednarodnim pravom. Omogočili bomo sistematično integracijo v slovensko družbo.« Kaj o tem menijo nevladne organizacije in civilne iniciative, ki delujejo na tem področju in opozarjajo na iz leta v leto bolj nehumano migracijsko politiko? Več

  • Peter Petrovčič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Družba

    Evropsko sodišče pritrdilo ustavnemu v zadevi »Čeferin«

    Marca lani so kritiki ustavnega sodišča dobili nov »dokaz« o pokvarjenosti tega »levičarskega« sodišča. Mediji so razkrili, da je sodnik dr. Rok Čeferin na ustavnem sodišču odločal o zadevi, v kateri je nekoč že odločal, in bi se torej moral izločiti. O zadevi, o zatrjevani kršitvi pravice do poštenega sojenja, je zdaj odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Več

  • Previdni sodniki in odločni obtoženec

    Odhajajoči predsednik vlade Janez Janša je bil v torek, 24. maja, drugič v življenju pravnomočno obsojen pred kazenskim sodiščem. Čeprav pravnomočna sodba praviloma pomeni konec kazenskega postopka, izkušnje iz preteklosti učijo, da zgodba zanj še ni končana. Ko je bil Janša prvič pravnomočno obsojen v zadevi Patria in je sodbo potrdilo vrhovno sodišče, jo je pozneje razveljavilo ustavno sodišče, primer pa je nazadnje zastaral, saj časa za ponovno sojenje ni bilo več. Več

  • (Težko) pričakovana svoboda

    Igor Bavčar je bil v času slovenske osamosvojitve notranji minister, kasneje je politiko zamenjal za gospodarstvo, potem pa je leta 2017 moral v zapor. Skupaj z nekdanjim predsednikom uprave Pivovarne Laško Boškom Šrotom sta bila med prvimi »tajkuni«, ki so dejansko morali plačevati za svoje grehe. Šrot, ki je bil obsojen na sedemletno kazen, to še vedno prestaja, Bavčar pa je bil v ponedeljek predčasno izpuščen na prostost. Več

  • Veliki ali mali Slovenec?

    »Na današnji dan, 26. maja 2022, mineva 80 let od nasilne smrti velikega Slovenca prof. dr. Lamberta Ehrlicha,« je bilo pred dnevi mogoče prebrati na profilu, ki ga ima Študijski center za narodno spravo na Twitterju. Je to dovolj točna oznaka teologa in politika, ki ga je pred davnimi leti usmrtila Varnostno-obveščevalna služba Osvobodilne fronte? Je na Ehrlichovem računu res dovolj plusov, da ga je mogoče tako povzdigovati? Ali pa morda njegove negativne, bolj mračne lastnosti govorijo ravno o nasprotnem? Več

  • Gospodar zastaralnih rokov

    Izločitev izvedencev v sodni preiskavi – postopek ne glede na upravičenost zahteve zaradi odločanja o njej zastane za nekaj mesecev. Več

  • Sodišče ga je obsodilo, ker je to dovolil

    V zadevi razžalitve dveh novinark RTV Slovenija Mojce Pašek Šetinc in Eugenije Carl je kazenski postopek zoper Janeza Janšo, torej sojenje, trajal kar šest let, čeprav gre za enostavno kazensko zadevo, ki bi lahko bila zaključena v nekaj tednih ali mesecih. Vse aktivnosti obrambe so bile usmerjene v en sam cilj – da zadeva zastara, preden bi o njej lahko bilo pravnomočno odločeno. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Politika

    Je to, kar počne SDS, sistematična zloraba parlamentarnih postopkov ali opozicijska drža, kot se spodobi?

    Tretjega decembra lani so člani parlamentarnega odbora za izobraževanje razpravljali pozno v noč. Delo so končali malo pred polnočjo, skoraj dve uri kasneje, kot bi morali, čeprav za to niso imeli opravičljivega razloga. Predsednici odbora Ivi Dimic (NSi) se je mudilo s potrditvijo zakona o financiranju izobraževanja, da bi lahko državni zbor o njem glasoval že na naslednji plenarni seji, člani odbora iz vrst Levice pa so želeli to preprečiti in na koncu tudi so – s tako imenovanim filibustrom, taktičnim zavlačevanjem z dolgimi govori do izteka seje. A njihovo početje, ki so ga takrat vsi črtili kot nedopustno, se zdi glede na aktivnosti, ki jih v parlamentarnih postopkih po volitvah izvajata SDS in NSi, kot otroška igra. Če bosta omenjeni stranki nadaljevali s težkim orožjem, ki ga uporabljata danes, bi lahko namreč tudi na dolgi rok blokirali delo v državnem zboru. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Politika

    Oškodovanje romske skupnosti

    Vlada Janeza Janše je štirinajst dni po volitvah, točneje 11. maja, namenila 1,5 milijona evrov za sofinanciranje projekta »Turistična brv v Mestni občini Celje«. Če pustimo ob strani, da gre za razporejanje javnih sredstev po porazu na volitvah, in se ne sprašujemo o smiselnosti gradnje turističnih razglednih stolpov in visečih mostov, se lahko vprašamo, zakaj bo turistična zanimivost sofinancirana tudi iz sredstev, ki naj bi bila namenjena za izboljšanje infrastrukture v romskih naseljih. Več

  • Peter Petrovčič  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Družba

    Selektivni pregon tviterašev?

    Sploh se ne zgodi tako redko, da kak uporabnik družabnega omrežja Twitter sporoči, da ga je na domu obiskala policija, ker naj bi bil s svojimi zapisi storil to ali ono kaznivo dejanje – sovražni govor, grožnjo, razžalitev … Pri tem se je težko znebiti občutka, da je med njimi prevladujoč odstotek takih, ki so v svojih zapisih kritični do vlade Janeza Janše, njenih predstavnikov in predstavnikov vladnih strank in politike, ki jo te nasploh predstavljajo. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, je presenetljivo preprost. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Politika

    Vrnitev odpisanega?

    Daleč se zdijo časi, ko je Ivan Gale, tedaj vodja splošne službe v zavodu za blagovne rezerve, začel opozarjati na korupcijo, nepotizem in oškodovanje javnih sredstev pri nabavi zaščitne opreme, s katero naj bi si pomagali pri spoprijemanju z epidemijo, in zaradi tega izgubil službo. Zdaj se je, skupaj s še dvema protikandidatoma, prijavil na razpis za direktorja zavoda, ki ga je objavil upravni odbor zavoda. Izbirni postopek naj bi opravili na ministrstvu za gospodarstvo, novega direktorja pa naj bi potrdila vlada. A katera vlada? Več

  • Peter Petrovčič

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Politika

    Kadrovski posegi SDS kot investicija za opozicijsko prihodnost

    Odhajajoča vlada Janeza Janše je infiltracijo strankarskega kadra v državne sisteme in podsisteme ves čas jemala zelo resno. A od vseh državnih organov je na ta način verjetno najbolj brutalno posegla v policijo. Kje vse je SDS v policiji pustila svoje sledi oziroma ljudi? In kakšni so načini in poti do demokratizacije policije, do vračanja stroke tja, kjer zdaj odloča politika in, ne nazadnje, do povrnitve stopnje zaupanja v policijo, ki se je med prebivalci v slabih dveh letih več kot prepolovila? Več

  • Peter Petrovčič

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Politika

    Bodoči predsednik vlade napovedal popravo krivic za protestnike

    »Dali smo obljubo in jaz jo ponavljam: sprejeli bomo abolicijo, da se vse te kazni, ki so bile izrečene, tudi če so bile že plačane, anulirajo,« je v ponedeljkovem Studiu 9. maj v Slovenskem mladinskem gledališču dejal bodoči predsednik vlade Robert Golob. Govoril je o različnih kaznih, ki jih je policija v preteklih dveh letih izrekala protestnikom zaradi zastraševanja. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Politika

    (Še) manj ženskih pravic

    Kot kaže, bo v prihodnjih mesecih konservativna večina na ameriškem vrhovnem sodišču odpravila pravico do splava, ki jo ženske v ZDA uživajo zadnjega pol stoletja. Pravica do umetne prekinitve nosečnosti, se v številnih (konservativnih) zveznih državah že vsaj zadnje desetletje ali dve vse bolj krči. Ko bo vrhovno sodišče odpravilo pravico do splava na zvezni ravni, vsaj tako kaže zdaj, bodo številne zvezne države splav prepovedale. V številnih državah zagotovo takšno zakonodajo pripravljajo že zdaj. Ena od teh je Teksas, po številu prebivalcev – ima jih 30 milijonov – druga največja zvezna država. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je tam delovalo okoli 130 klinik, kjer so opravljali splav. Danes jih je le še 19. Oblastem je z leti uspelo zmanjšati število teh klinik z uzakonjanjem nepotrebnih in težko dosegljivih standardov glede fizičnih razmer, opreme in osebja. Določile so tudi druge omejitve. Prekinitev nosečnosti lahko (zasebno) zdravstveno zavarovanje krije le, če je ogroženo življenje nosečnice. Zapovedano je posebno predhodno svetovanje, in to v rokih, ki pomenijo, da mora posameznica vsaj dvakrat opraviti (včasih dolgotrajno) pot do klinike. Splav je tam dopusten le do šestega tedna nosečnosti, vsaj 24 ur pred posegom pa mora posameznica opraviti ultrazvočni pregled, pri katerem ji mora izvajalec pokazati in opisati ultrazvočne posnetke. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Politika

    Topel sprejem in hladna realnost

    Tretji dan ruske invazije na Ukrajino je notranji minister Aleš Hojs sporočil, da lahko Slovenija nemudoma sprejme 200 tisoč (ukrajinskih) beguncev. Če bi lahko brez težav nastanili in nahranili 200 tisoč ljudi ter jim omogočili človeka vredno življenje, potem to za 5968 ukrajinskih državljank in državljanov, ki so doslej zaprosili za začasno zaščito, ne bi smel biti najmanjši problem. Je torej za njih dostojno poskrbljeno? Na žalost ne. Več

  • (Ne)legitimnost odhajajoče vlade

    Čas mesec ali celo dva po volitvah, ki nakažejo menjavo oblasti, je za odhajajočo vlado poseben čas. Pravno gledano se deli na obdobje do konstituiranja novega državnega zbora, v katerem imajo vlada in njeni ministri še polna pooblastila, in na obdobje do izvolitve nove vlade v državnem zboru, v katerem ima vlada le še omejene pristojnosti. Od zunaj pa se ravnanje odhajajoče vlade presoja predvsem po stopnji samoomejevanja ali odsotnosti tega v prvih dveh do treh tednih in po (ne) upoštevanju pravil o tekočih poslih v tednih, ki sledijo do izvolitve nove vlade. Več

  • Snežič kršil oglaševalski kodeks

    Rok Snežič se predstavlja kot strokovnjak za davčno optimizacijo, kar je lepši izraz za davčno utajo. Je eden izmed sodelavcev predsednika SDS Janeza Janše in podpornik njegove stranke. Pred nedavnimi volitvami, konec februarja, se je dejavno vključil v predvolilno kampanjo. Čeprav uradno nima ne premoženja ne omembe vrednih prihodkov, je naročil in plačal oglasni prostor, plakate, na katerih je bila fotografija poslanca Levice Miha Kordiša s pripisanim vprašanjem »Si Slovenija to zasluži? KUL poslance«. Na vprašanje, kako je mogoče, da fizična oseba brez sredstev za preživljanje lahko nameni tisoče evrov za predvolilno oglaševalsko kampanjo, ni smiselno iskati odgovora, kaj šele od uradnih organov pričakovati, da zahtevajo odgovornost. Navsezadnje niti kazenskemu sodišču ne uspe začeti sojenja zoper Snežiča, čeprav mu tožilstvo očita, da je leta 2013 v postopku osebnega stečaja upnike oškodoval za okoli pol milijona evrov. Več

  • Virtualna rezilna žica?

    Predsednik stranke Gibanje Svoboda in najverjetnejši predsednik vlade Robert Golob je pred volitvami napovedal, da bo njegova vlada s slovensko-hrvaške meje odstranila rezilno žico. Ne glede na to, da gre za všečno predvolilno obljubo, in ne glede na vprašanje, kaj pojmovno široka napoved sploh pomeni (na južni meji je poleg rezilne žice tudi precej panelnih ograj, ki pa imajo na vrhu prav tako rezilno žico), in ne glede na vprašanje, s kakšnim tempom se bo Golobova obljuba uresničevala, je to korak v pravo smer, torej stran od dosedanje skrajno nehumane mejne politike. Vendar z vidika odnosa države do beguncev, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, to ni najpomembnejše vprašanje politike do migrantov. Več

  • Peter Petrovčič

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Svet

    Prazni zapori

    Svet Evrope je objavil poročilo s statistiko o stanju v zaporih v državah članicah v letu 2021. Glavna ugotovitev je, da se je število zapornikov v EU zmanjšalo. Tako je tudi v Sloveniji, kjer po dolgih letih ni več težav s prezasedenostjo. Se pa Slovenija uvršča med države z velikim deležem tujih zapornikov, ki jih je po slovenskih zaporih skoraj tretjina, povprečje v državah Sveta Evrope pa je 15,3 odstotka. Več

  • Peter Petrovčič

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Politika

    Nedotakljivo orožje

    Koliko proračunskih sredstev, ki jih zberemo ljudje z davki in drugimi prispevki, naj država namenja za oboroževanje in koliko za druge namene? Katero orožje in opremo naj kupuje, po kakšni ceni in kdaj? Ta tema je navrgla tudi eno večjih korupcijskih afer, afero Patria, zaradi katere so bili do posega ustavnega sodišča vidni javni funkcionarji obsojeni na pravnomočne zaporne kazni in že tudi prestajali kazen. Ne nazadnje, med njimi je bil tudi donedavni predsednik vlade Janez Janša. A hkrati so to vprašanja, glede katerih ljudstvo (ki ima po ustavi oblast) nima prav nobene besede. Nobene. To kaže tudi torkova odločitev ustavnega sodišča, da referenduma o nakupu 45 osemkolesnikov Boxer za ceno okoli 400 milijonov evrov ne bo. Več

  • Peter Petrovčič

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Politika

    Freedom House opozarja, da Slovenija drsi v avtoritarizem

    Globoka država se je pred volitvami spet trudila umazati ime Janeza Janše in njegovih koalicijskih partnerjev. Ameriška nevladna organizacija Freedom House, ki meri stopnjo svobode in demokracije po svetu (in je seveda del globoke države postkomunistične zarote v Sloveniji) je tik pred državnozborskimi volitvami sporočila, da je bilo lani med vsemi državami v regiji prav v Sloveniji nazadovanje demokracije največje. Več

  • Peter Petrovčič

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Politika

    Državno odvetništvo se zaveda, da (po nareku vlade) ravna protizakonito

    Državno odvetništvo javno še ni komentiralo vlaganja tožb zoper protivladnega protestnika Jašo Jenulla. Je pa bilo kljub temu razvidno, da se s tem ne strinja in da ima o zakonitosti in ustavnosti takšnega početja resne pomisleke. Zdaj je generalni državni odvetnik Jurij Groznik posredno, a javno in nedvoumno priznal, da je vlada državne odvetnike proti njihovi volji prisilila v vložitev teh tožb. Več