Peter Petrovčič
-
Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o kazenskem postopku v delu, ki je določal pravno podlago za rabo policijskega prikritega preiskovalnega ukrepa, imenovanega »lovilec IMSI«. Gre za sporno tehnično sredstvo za prestrezanje komunikacije in lokacije mobilnih telefonov, ki ga zakonito policija pravzaprav ni nikoli uporabljala, nezakonito oziroma brez podlage v zakonu pa.
-
6. 1. 2023 | Politika
Poročilo o policijski represiji
Objavljamo celotno, 161 strani dolgo poročilo o ravnanju policije na protivladnih protestih v letih 2020 in 2021. Gre za najobsežnejši nadzor na delom policije v njeni zgodovini, ki ga je naročila zdaj že nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Poročilo vsebuje razkritje nezakonitih ravnanj policije, nezakonitih pridržanj, nezakonitih posegov v človekove pravice, nesorazmerne in nezakonite uporabe prisilnih sredstev, prirejanja in ponarejanja uradnih dokumentov, neprimerne komunikacije med operativnimi štabi in policisti na terenu ...
-
Policijsko nasilje / »Dej nej mečejo plinska sredstva«
Dobro leto je minilo, odkar je policija na protivladnih protestih posredovala tako, da je glavno mesto spremenila v območje spopadov. Pa tudi njeno ravnanje zoper protivladne protestnike nasploh je bilo že na prvi pogled preveč represivno. Prav zato je zdaj že nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar odredila najobsežnejši strokovni nadzor nad delom policije v njeni zgodovini. Predstavljamo poglavitne ugotovitve iz 161 strani dolgega poročila o »izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov«.
-
Polovica izbrisanih je še vedno izbrisana
Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut sta pripravila peticijo in poziv vladi in njenemu predsedniku Robertu Golobu, naj »čim prej pripravita zakonske ukrepe, ki bodo omogočili povrnitev statusa in popravo krivic vsem izbrisanim«. Izbris več deset tisoč večinoma državljanov nekdanjih bratskih republik, ki je največja sistematična kršitev človekovih pravic po osamosvojitvi, se je zgodil leta 1992, poprava krivic pa kakih 20 let kasneje. O čem govorijo nevladniki?
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Novela zakona o RTV Slovenija, ki bi pomenila začetek konca ugrabitve javnega medija, ki jo je izpeljala SDS, je bila v državnem zboru sprejeta pred skoraj pol leta, a je v veljavo stopila šele prejšnjo sredo. Toda prav na ta dan je bila na ustavno sodišče vložena pobuda za presojo ustavnosti tega zakona, ki utegne, če nič drugega, še (vsaj) za nekaj mesecev podaljšati agonijo javnega servisa.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Politika
Od vseh državnih organov največje pretrese v zadnjem obdobju gotovo doživlja policija. Začelo se je z nastopom vlade Janeza Janše, ki se je nesrečno časovno ujemal z epidemijo koronavirusne bolezni. Janševa vlada se je medtem poslovila, epidemija pomirila, policija pa še ni ujela ravnotežja in je še vedno z mislimi pri politiki in s tem daleč od temeljnega poslanstva, ki pravi, da bi morala biti v »službi ljudi«.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Družba
Pred dnevi je v požaru v prikolici za kampiranje, ki je stala med vrtički v Stegnah, umrl Zoran Tešanović, ki je bil leta 1992 skupaj z več kot 25 tisoč ljudmi izbrisan in je čez noč nepovratno izgubil osnovne človekove pravice.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Črni Kal in Sočerga na slovenski strani ter Buzet in Lupoglav na hrvaški so večji kraji, skozi katere je nekoč vodila glavna pot iz osrednje Slovenije v hrvaško Istro. Tudi danes se po njej v toplejši polovici leta v istrske obmorske kraje valijo kolone evropskih turistov. Mi smo se na to pot odpravili na turoben meglen zimski dan, ki se je prevesil v toplega, deloma oblačnega in brez vetra, ko smo se približali obali. Naš končni cilj je bilo hrvaško pristaniško mesto Reka. Za tujce, ki prihajajo z vzhoda, tokrat ne gre za turiste, je reška železniška postaja eno od postajališč na poti proti zahodu in severu Evrope. Potujejo skozi iste, prej omenjene kraje, le v nasprotni smeri, saj želijo doseči Italijo in druge države na zahodu in severu celine.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Danes, ko se svet utaplja v plastiki in je evropski parlament prepovedal prodajo nenujnih plastičnih izdelkov, bi lahko rabo napihljivih plastičnih navijaških palic za enkratno uporabo razumeli kot norčevanje iz prizadevanj za čistejše okolje. Gre za nepotreben plastični izdelek, ki ne le da ni nujen, potreben ali koristen, lahko bi ga (še posebej zaradi kratkotrajne uporabnosti) uvrstili med plastične izdelke, ki imajo tako malo uporabnih lastnosti, da jih zlahka označimo za smeti.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Politika
Zakaj je Tatjana Bobnar morala zapustiti vlado?
Februarja 2020 je Janez Janša že uspešno vodil koalicijska pogajanja s SMC in DeSUS ter z njimi tudi preprečil predčasne volitve in se zavihtel na oblast. Tatjana Bobnar je bila takrat generalna direktorica policije. Osemnajstega februarja dopoldne pa je kot prva policistka v državi dobila uradni obisk treh poslancev: iz SDS sta prišla Žan Mahnič in Zvone Černač, poleg njiju pa še poslanec DeSUS Branko Simonovič. Ti so kot člani parlamentarne komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami nenapovedano vstopili v prostore Generalne policijske uprave na Litostrojski ulici v Ljubljani. Mahnič je ob prihodu Bobnarjevi dejal, naj »pomisli na svojo prihodnost«, če ne bo sodelovala, saj je njen položaj v rokah (prihajajoče) vlade.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Politika
Vrhovna sodnica Barbara Zobec izločena iz odločanja o Janezu Janši
Da sta vrhovna sodnika, zakonca Jan in Barbara Zobec, politično jasno profilirana in da sta privrženca Janeza Janše, niti sama ne skrivata. Zdaj je temu posredno, a uradno pritrdil tudi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ko je Zobčevo izločil iz odločanja o zadevi, povezani z Janšo.
-
8. 12. 2022 | Politika
Policistovo poročilo o političnih pritiskih
Pred dnevi je premier Robert Golob od prvega moža policije Boštjana Lindava zahteval pojasnila o morebitnih političnih pritiskih nanj in na policijo. Dobil je tako poročilo notranje ministrice kot v. d. generalnega direktorja policije.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Prihajajo, ker smo jih povabili?
Glavni očitek interpelacije zoper ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar je bil, da je odgovorna za povečan pritisk migrantov na slovensko južno mejo. »Danes bomo v SDS soglasno podprli interpelacijo zoper ministrico Bobnarjevo, zato ker ne spoštuje zakonov, kar se je izkazalo tudi danes, zato ker je zavajala javnost v zvezi z ograjami na južni meji, zato ker ne najde ustreznih odgovorov na čedalje večji val, ki ga je izzvala sama z začetkom podiranja ograje, s tem napačnim signalom, ki je šel do ilegalnih migrantov,« je 14. novembra v zaključni besedi v državnem zboru dejal prvopodpisnik interpelacije, poslanec SDS Branko Grims. V politiki se izreče marsikaj. A vsaj akt interpelacije, predčasnega odpoklica, odstavitve najvišjih vladnih funkcionarjev, naj bi vseboval čim resničnejše očitke o kršitvah zakonodaje in ustave. Podatek, da je zadnje mesece prosilcev za azil dejansko več, recimo drži. Pa drži tudi naglavni greh iz interpelacije, na prvi pogled povsem logičen očitek, da več migrantov prihaja v Slovenijo, ker je nova vlada dajala znamenja, da se bodo njihove osnovne pravice tu po novem bolj spoštovale kot v preteklosti?
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Prejšnji teden je ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami potekala Nacionalna konferenca o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami, na kateri so sodelovali najvišji predstavnice in predstavniki oblasti. Med njimi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je napovedala uzakonitev novosti, s katero bi pomembno prispevali k zaščiti žensk, žrtev nasilja.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
»Tudi če zakon podpre večina, ki bo prišla na referendum, ne bo prav nobene škode. Zakon, tak, kot je, namreč ne more prestati ustavnosodne presoje v nobeni vsaj malo normalni ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanju minimalnih standardov evropskega ustavnega prava, kot jih je v svoji večdesetletni sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice,« je prejšnji teden v časniku Finance o novem zakonu o RTV Slovenija zapisal dr. Matej Avbelj.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Padla še ena ovadba, ki jo je zoper Muženiča zahtevala SDS
Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič ima na hrbtu že dolga leta tarčo, puščice vanjo pa streljajo predvsem iz SDS in njenega vplivnega kroga. Ena izmed teh je bila izstreljena v obliki kazenske ovadbe zaradi domnevnega oškodovanja evropskih sredstev, vložil pa jo je kar nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, ki ga je na to mesto imenovala vlada Janeza Janše. Evropsko tožilstvo je zdaj ovadbo zavrglo.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Družba
Šport in (nepotrebna) plastika
Ker so naša mesta, polja, travniki, gozdovi in morja polni plastike, zadnja leta vendarle poslušamo pozive k streznitvi. Prihajajo celo iz političnih vrst. Evropski parlament je tako pred leti sprejel direktivo, da se omeji prodaja najbolj nepotrebnih plastičnih izdelkov. Veljati je začela lani in taksativno našteva plastične izdelke, ki niso več dovoljeni.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Politika
Prejšnji teden je evropski parlament podprl vstop Hrvaške v schengensko območje, ki naj bi se zgodil že na novega leta dan, s tem pa naj bi državna meja z južno sosedo, kot smo jo poznali doslej, nehala obstajati. Hrvaška od Slovenije pričakuje to, kar je Slovenija po vstopu v schengen pričakovala (in dobila) od Avstrije in Italije – odprtje in prost prehod skupne meje. Pa se bo to res zgodilo? In ko se enkrat dokončno bo, kaj se bo zgodilo s policisti, ki so delali na meji in so bili posebej za to delo zaposleni v policiji?
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Družba
Nevladniki ostajajo na Metelkovi
V stavbi na Metelkovi 6 v Ljubljani domuje okoli 20 nevladnih organizacij in civilnih in kulturnih gibanj, med njimi Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center – PiC, Mesto žensk, Škuc, NSK, Kino Otok. Vlada Janeza Janše, ki je del nevladnega sektorja imela za sovražnika, je prek ministra za kulturo Vaska Simonitija odredila deložacijo teh organizacij. Sledile so sodne bitke, a olajšanja ni bilo na spregled, čeprav je Golobova vlada obljubljala, da bo kritična nevladna misel lahko ostala v prostorih v državni lasti. Kakšna prihodnost čaka organizacije z Metelkove 6?
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Politika
Policija je bila eden od državnih organov, ki so bili v času vlade Janeza Janše najbolj grobo zlorabljeni za politične namene vladajočih strank, predvsem SDS. To se je navzven videlo, ko so policisti najbolj represivno pritisnili na moteče kritične glasove, ki so na ta ali oni način javno opozarjali na naraščajočo vladno avtokracijo, kršenje ustave in zakonov, kadrovanje in korupcijo. Pa navsezadnje tudi, ko je na desetine za boj z množicami oboroženih policistov varovalo sestanek vrha SDS v neki gostilni v Marezigah. Manj vidno je bilo, kar se je dogajalo navznoter, v policiji sami. Predstavljamo primer »inšpektorja za posebne naloge«, ki je zbiral informacije o sodelavcih, tudi o sedanji ministrici za notranje zadeve, in zoper njih pisal kazenske ovadbe.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Politika
Izteka se rok za vložitev pobude ustavnemu sodišču, da bi to dokončno odločilo, ali bomo o izenačitvi pravic istospolnih parov s heteroseksualnimi znova odločali na referendumu. Tokrat ne bi glasovali o odločitvi politike, da te pravice izenači, pač pa kar o odločitvi ustavnega sodišča. Vodja svete vojne proti gejem in lezbijkam Aleš Primc pa je po drugi strani vseeno prepričan, da bodo volivci dobili priložnost in še v tretje vzpostavili diskriminacijo, ki jo je ustavno sodišče poleti odpravilo.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Politika
Direktor in vodja programskega sveta RTV proti novinarjem
Del supervolilne jeseni bodo tudi trije referendumi, ki jih je zahtevala stranka SDS, na sporedu so 27. novembra. Čeprav bodo volivci precej utrujeni od glasovanj po dveh krogih predsedniških in prvem krogu lokalnih volitev, ne gre za nepomembna vprašanja. Morda najpomembnejše je vprašanje potrditve Zakona o RTV Slovenija, ki bi onemogočil trenutno dogajanje, ko se javni medij spreminja v državnega, bolje rečeno kar v strankarskega. To kaže tudi število prijavljenih organizatorjev kampanje, med katerimi bosta v lastnem svojstvu presenetljivo nastopala tudi prva moža političnega prestrukturiranja javne RTV, predsednik programskega sveta Peter Gregorčič in generalni direktor televizije Andrej Grah Whatmough.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Družba
Center za odstranjevanje ljudi
Ogled Postojnske jame je za tuje turiste tako rekoč obvezen del programa med obiskom Slovenije – nekaj takega kot sprehod čez ljubljansko Tromostovje ob hkratnem pogledovanju proti gradu ali uživanje v kremni rezini ob Blejskem jezeru s pogledom na otok. Toda nekateri tujci v Postojni ne pridejo do omenjene znamenitosti. Slab kilometer zračne črte od lepot Postojnske jame najdemo povsem drugačno kategorijo tujcev. To so tujci, katerih gibanje je omejeno in so nameščeni, dejansko zaprti, v centru za tujce. Tega brez težav primerjamo z zaporom, saj je ljudem, ki se znajdejo v njem, tako kot zapornikom odvzeta osebna svoboda.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Družba
V predbožičnem času leta 2013 je francoska novinarka in feministična aktivistka Éloïse Bouton vstopila v eno izmed pariških cerkva in pred mašo zgoraj brez pred oltarjem uprizorila protest zoper cerkveno nasprotovanje pravici do splava – to je storila s »splavljenjem« Jezusa z uporabo nekaj kosov kravjih jeter. Na pobudo duhovnika in katoliške cerkve je bila Boutonova potem v Franciji obsojena na mesec dni zapora, pogojno. Zdaj je Evropsko sodišče za človekove pravice obsodbo razveljavilo.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Družba
Poučevanje bosanskega jezika v osnovnih šolah
Konec oktobra se je v 12 slovenskih osnovnih šolah začelo poučevanje bosanskega jezika. Gre za prvo poskusno enomesečno poučevanje, ki naj bi v prihodnjih letih preraslo v čisto pravi izbirni predmet, tako kot se pri takem predmetu poučujejo nekateri drugi tuji jeziki z območja držav nekdanje Jugoslavije, denimo srbski in hrvaški jezik.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
Odkriti rasizem slovenske javne uprave
»V trenutku, ko sem prišel v to državo, sem postal migrant s srbskim potnim listom, imigrant iz ne-EU države, ki mu sistem z vsemi silami poskuša otežiti položaj in pokaže, da tu ni ne zaželen ne potreben,« pravi Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki doma in v tujini navdušuje predvsem z družbenokritičnimi uprizoritvami. Nikjer se to na sistemski ravni ne kaže bolj kot v državnem ali upravnem aparatu, v postopkih pred državnimi institucijami, upravnimi organi. Različna obravnava državljanov in tujcev v teh postopkih je tako dolgoživa, zakoreninjena in očitna, da bi morali govoriti o sistemski ksenofobiji, če ne celo o sistemskem, celo odkritem rasizmu te javne uprave.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
Potem ko je leta 2016 Janez Janša novinarki Evgenijo Carl in Mojco Pašek Šetinc ozmerjal z odsluženima prostitutkama, je na njuno zahtevo potekalo več odškodninskih postopkov in tudi kazenski. Ta še vedno ni čisto zaključen. Janša je bil pravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen, zdaj pa je (na vrhovnem sodišču) primer v roke dobila Barbara Zobec. Pravni zastopniki novinark menijo, da bi morala biti izločena iz odločanja v zadevi, saj bi lahko bila pristranska.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Politika
Med množico soočenj kandidatk in kandidatov za predsedniško funkcijo, ki si sledijo iz dneva v dan, je eno potekalo tudi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani pod naslovom »Koga volijo študentje?«, na njem pa so študentke in študentje prava lahko oddali glas za svojega favorita ali favoritko. Rezultat je bil presenetljiv. Ne toliko z vidika (enega ali drugega) zmagovalca kot z vidika števila oddanih glasov.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
Policija »pobira« nezaželene tujce po avtobusih in vlakih
V zadnjem času se na spletu, predvsem na družabnih omrežjih, pojavljajo posnetki policistov, ki na sredstvih javnega prevoza prestrezajo manjše ali večje skupine tujcev, jih potem z avtobusov ali vlakov odstranijo, popišejo in odpeljejo neznano kam. Posnetki niso lepi, kažejo policiste s psi, odrezavo izrekanje ukazov, postrojitve tujcev v vrste, posedanje ob rob ceste, popisovanje ... Še nedavno je bilo takšno ravnanje policije nekaj vsakdanjega, a vlada Roberta Goloba je vendarle obljubila prelom s takšnimi in podobnimi praksami, ki jih je policija vzpostavila predvsem v zadnjih dveh letih. Obljubljeno je bilo tudi spoštovanje človekovega dostojanstva in temeljnih pravic azilnega prava.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
Primer umrle 10-letne kurdske deklice
Devetega decembra lani ob 20.11 je policija prejela klic občana, da poskuša obmejno slovensko-hrvaško reko Dragonjo preplavati skupina tujcev. Ko so tja prispeli primorski policisti, so na slovenski strani reke našli dve mladoletni osebi, na sredini reke pa žensko, ki se je oklepala drevesa. Policisti in reševalci so jo rešili iz reke in povlekli na (slovenski) breg. Turške državljane (po narodnosti pripadnike preganjane manjšine Kurdov), 47-letno mamo ter tudi 16 in 5 let stara otroka, ki jima je uspelo prečkati reko, so malo pred polnočjo slovenski policisti na mejnem prehodu Sečovlje predali v roke hrvaške policije, ki je sicer že prijela tretjega, tudi mladoletnega člana družine, še preden bi poskusil prečkati mejo. Šele hrvaška policija je več ur za tem z družino, ki je želela zaprositi za azil, opravila razgovor, v katerem je mama lahko povedala, da je s seboj imela še eno, 10-letno deklico, ki jo je odnesla voda. Iskalna akcija se je tako začela več ur kasneje, kot bi se lahko, končala pa se je šele po dveh dneh, ko so deklico našli mrtvo 300 metrov nizvodno.
