Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Politika

    Spolitizirano ustavno sodišče?

    Pred dnevi je predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez v intervjuju za časnik Delo potrdil, da so na ustavnem sodišču prejeli veliko pobud za presojo ustavnosti in zakonitosti vseh mogočih ukrepov, ki jih v času epidemije sprejemata vlada in njena večina v državnem zboru. Te zadeve, pravi, bodo ustavno sodišče obremenile še za več let po sprejetju, čeprav jih obravnava absolutno prednostno. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    Kar velja za malega človeka … ne velja tudi za politike

    Kako pridni smo in kako spoštujemo vladne zapovedi, povedo podatki o kršitvah uradnih odlokov. Odkar veljajo omejitve gibanja, je zdravstveni inšpektorat (na predlog policije) obravnaval 110 dogodkov oziroma sumov kršitev in izrekel 294 glob v skupni višini 32 tisoč evrov. Torej povprečno dobrih 100 evrov na kršitelja. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 4. 2020  |  Politika

    Ljudje upajo, da jih bo zaščitilo ustavno sodišče

    Levica je ob sodelovanju večine opozicijskih strank (LMŠ, SD, SAB) na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo t.i. koronazakona in tudi vladnega odloka, ki določa omejitve gibanja in tudi prepoved gibanja zunaj občine lastnega prebivališča. Najpomembnejši del je zahteva za presojo zakona, ki policiji podeljuje pooblastilo »zaznave« prekrškov gibanja in zdravstvenemu inšpektoratu izrekanje kazni. Na ustavnem sodišču so medtem pojasnili, da so v dobrem mesecu dni, odkar se vlada »spoprijema« z epidemijo, prejeli že več kot 50 pobud za oceno ustavnosti različnih vladnih odlokov in interventnih zakonov. Več

  • Peter Petrovčič

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    Paravojaške enote in omejeno gibanje

    »Če levičarji preprečujejo neprodušno zaprtje južne meje s Slovensko vojsko, naj se angažira lovce in druge domoljubne skupine civilne družbe. In to čim prej. Državo in nas, prebivalce, je potrebno zaščititi.« Tako je pred štirinajstimi dnevi na Twitterju zapisal podpredsednik državnega zbora Jože Tanko (SDS). Z zaščito je mislil na varovanje pred »ilegalnimi migranti«, ki naj bi ogrožali slovenske državljane. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Gospa direktorica

    Od časa do časa se te dni pojavi novica, ki ni povezana s koronavirusom. Recimo o ponovnem imenovanju Andreje Valič Zver, soproge Milana Zvera, evropskega poslanca iz stranke SDS, na čelo Študijskega centra za narodno spravo. Imenovana je bila za dodatnih pet let, ta javni zavod pa vodi že skoraj 20 let. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Zastraševanje in razkazovanje moči

    V četrtek, 2. aprila, na dan sprejemanja prvega protikriznega zakona, je malo po sedmi zvečer na Trgu republike v Ljubljani (pred parlamentom) potekala umetniška akcija lepljenja križcev. Po njej so policisti zaslišali enega od udeležencev akcije, gledališkega igralca Primoža Bezjaka, in ga naslednji dan zjutraj obiskali še na domu. »Gre za vprašanje zaščite pred pandemijo ali demonstracijo represije?« se je naslednji dan v javnem pismu vprašal Bezjak. Več

  • Zaporniki na prostost ... kaj pa »ilegalni migranti«?

    Slovenija je zaradi epidemije koronavirusa na prostost (začasno) izpustila že precej zapornikov, vsak dan pa zapore zapuščajo novi. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 3. 2020  |  Politika

    Nesorazmerna represija

    Po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, ki je vlado obtožila nesprejemljivega in nepotrebnega negiranja ustavnih pravic, se je oglasil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Tudi on opozarja, da se z varuhom človekovih pravic glede precejšnjega omejevanja človekovih pravic vlada sploh ni posvetovala in tudi on ne vidi utemeljenih razlogov za tolikšno nenadzorovano represijo. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Politika

    Kdo bo izpuščen iz zapora in kdo ne?

    Po zgledu drugih držav, ki se spoprijemajo z epidemijo koronavirusa, je ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Lilijana Kozlovič iz SMC, odredilo izpuščanje obsojencev iz zapora, da bi se omejila možnost širjenja virusa. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Politika

    Razveljavljena Radonjićeva sodba

    Več kot pet let je minilo od umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Policija je prej kot teden po umoru priprla osumljenca, Milka Noviča, vendar se sojenje temu še ni niti začelo. No, sojenje na različnih stopnjah poteka že leta, a višje sodišče je pred dnevi odredilo ponovno sojenje od samega začetka. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    Rupnik je kriv!

    V sredo sta bili predstavljeni dve (novi) ustavni pritožbi zoper sodbo vrhovnega sodišča, s katero je to razveljavilo obsodbo domobranskega generala Leona Rupnika in jo vrnilo v ponovno sojenje – za katero je sicer vedelo, da ne bo mogoče, saj je Rupnik že dolgo mrtev. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    Vse je v redu?

    Amnesty International Slovenije je pred leti v imenu dveh romskih družin vložila tožbo zoper Slovenijo na evropskem sodišču za človekove pravice. Šlo je za družini, ki že desetletja živita v naseljih brez vode in elektrike. V torek je sodišče objavilo sodbo, kršitev človekovih pravic niso odkrili, pravijo, da je vse v redu, da je država za svoje državljane, živeče v romskih naseljih na jugovzhodu države, storila dovolj. Več

  • Peter Petrovčič

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Družba

    Satanizem, komunistično nasilje, evtanazija

    Velika želja Janše je, da vlado sestavi pred volitvami, saj bi jo po volitvah težje. Morebitnih partnerjev za »sodelovanje« bi bilo manj, saj vsaj dvema strankama, ki sta pripravljeni sodelovati, grozi izpad iz parlamenta. V razmerah »zdaj ali nikoli« je stekla širša mobilizacija. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    21. 2. 2020  |  Mladina 8  |  Politika

    Boštjan Poklukar: »Obžalujem, da ljudje umirajo v Kolpi, tega si ne želim, a to je realnost«

    Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se med poldrugim letom mandata ni veliko oglašal. Pravi, da se to za notranjega ministra ne spodobi. Marsikdo je bil do njegove drže sumničav, predvsem, kar zadeva policijske postopke z migranti na meji. Kadar se je oglasil, je zgolj odločno zagotavljal, da slovenska policija deluje zakonito, strokovno in v skladu s pooblastili. To počne še danes, čeprav skozi stisnjene zobe vendarle priznava, da je država oziroma v njenem imenu policija na meji storila nekatere napake. Še vedno vztraja, da ni šlo za protizakonito ravnanje, pač pa za nejasnosti in nedoslednosti, ki pa so bile posledica odločitev njegove predhodnice Vesne Györkös Žnidar in vlade, katere članica je bila. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Družba

    En Rom manj

    V romskem naselju Goriča vas pri Ribnici živi okoli 80 ljudi, staro in mlado, predvsem veliko slednjih. Številni izmed njih, tudi starejši, tam živijo že vse svoje življenje. Ko so se pred več kot tremi desetletji tam rodili ali se tja preselili, v naselju ni bilo ne vode in ne elektrike ali sanitarij. Danes dejansko ni nič drugače. In v teh razmerah je nekaj dni pred novim letom, v bivališču, ki bi ga težko označili za barako, zaradi nezdravljene pljučnice umrl dvomesečni romski otrok, ki ga je potem po telesu pogrizla podgana. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Politika

    Spomenika domobrancem ne bo

    Medtem ko po Sloveniji počasi, a vztrajno vznikajo novi domobranski spomeniki, je ljubljanski župan Zoran Janković nedavno v intervjuju za časnik Dnevnik javnost pomiril (ali pa razburil) z besedami, da v Ljubljani spomenikov domobrancem ne bo: »Nikoli ne bomo dovolili postavljati spomenikov ali obeležij izdajalcem slovenskega naroda. Domobranci so sodelovali s fašisti in nacisti, ki so največje zlo 20. stoletja.« Več

  • Rehabilitacija domobranstva

    Z razveljavitvijo sodbe domobranskemu generalu Leonu Rupniku je bilo osebno prizadetih nemalo ljudi. Predvsem zato, ker je vrhovno sodišče z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve v ponovno sojenje dejansko rehabilitiralo Rupnika in s tem domobranstvo, saj novo sojenje že davno mrtvemu domobranskemu generalu po zakonu ni več mogoče – Rupnik pa je s tem pravno formalno nedolžen. Levica oziroma njena poslanka Violeta Tomić je zato v državnem zboru predlagala razpravo o tem ter nasploh o tem, kaj sta fašizem in nacizem in zakaj bi ju vedno znova morali obsojati. A razprave ni bilo, zanjo je glasovalo le 13 poslancev, 70 jih je bilo proti. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 1. 2020  |  Politika

    »Ma, kakšni begunci, beguncev ni!«

    V državnem zboru na zahtevo SDS poteka skupna nujna seja odborov za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter zdravstvo. Razlog? Zagotavljanje varnosti pred boleznimi, ki jih prinašalo »ilegalni migranti«. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Politika

    Dr. Ljubo Bavcon: »Osebno me je prizadelo, saj je Rupnikova policija mojo mamo hudo mučila«

    Razveljavitev sodbe poveljniku domobranskih sil Leonu Rupniku, ki je med drugo svetovno vojno sklenil pakt s hudičem, in posledična rehabilitacija domobranskega generala sta prizadeli dostojanstvo še živečih žrtev domobranstva in njihovih potomcev. Dr. Ljubo Bavcon, že dolgo upokojeni profesor Pravne fakultete v Ljubljani, je eden izmed njih. Z njim smo se pogovarjali o sodbi vrhovnega sodišča, ki Rupnika rehabilitira, njenih pravnih in družbenih implikacijah ter boju za razveljavitev krivične odločitve vrhovnih sodnikov. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Družba

    Župnikov poziv vernikom k državljanski nepokorščini

    »Na tem kraju so leta gospodovega 1943 posadko domobrancev slovenske narodne vojske s topovi in ognjem pobili komunisti, bratje po rodu, tujci po misli,« piše na domobranskem spomeniku v Grahovem pri Cerknici. Šlo je za domobransko postojanko v župnišču in cerkvi, kjer je v zvoniku stal mitraljez. Kolosalni spomenik je leta 2015 postavila Nova Slovenska zaveza. Že tedaj je v tamkajšnji cerkvi maševal župnik Aleksander Osojnik, ki to počne še danes. Je brat po rodu, a očitno »tujec« po misli. Več

  • Peter Petrovčič

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Politika

    Degradacija demokracije

    Leta smo se ali zgražali ali pa muzali ob početju SDS, ki lastnim kandidatom kot pogoj za kandidiranje na volitvah postavlja podpis izjave, da bodo, če iz stranke izstopijo, zapustili položaj poslanca. A sodišče je politični stranki pritrdilo in legitimiralo njeno prakso, ki poslance, ljudi, degradira na zgolj poslušne uslužbence svoje stranke. Več

  • Peter Petrovčič  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Družba

    »Od malega sem vedel, kaj sem in kdo sem«

    Viktor je na prvi pogled čisto navaden, veder fant, malo starejši od trideset let, poln energije in upanja, čeprav na trenutke komaj zadržuje solze, ko opisuje svoje življenjske izkušnje. Rodil se je namreč »z napako, okvaro, motnjo, kot se temu uradno reče,« pojasnjuje, čeprav z njim ni nič narobe – rodil se je kot transspolna oseba. Torej kot človek, katerega spolna identiteta je drugačna od spola, ki mu je bil pripisan pri rojstvu. Več

  • Peter Petrovčič

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Družba

    Spremenimo odnos do živali

    V adventnem času so aktivisti za pravice živali pripravili nekaj gverilskih akcij. Za nekaj časa so »zasedli« kmetijo šišenskega kmeta, da bi opozorili na »resničnost tega, kar se dogaja žrtvam živinoreje, in predvsem izzvali miselnost v sedanji družbi«. Nekaj dni za tem so se s podobnimi sporočili ustavili pred klavnico Perutnine Ptuj v Ljubljani. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba

    Borut Marolt, ravnatelj vzgojnega zavoda v Logatcu: »Otrok ni zgolj svetinja«

    Borut Marolt je javnosti najbolj znan kot pevec skupine Niet. Ravno v teh dneh se ponovno vrača na rokerske odre. Je tudi avtor mladinskega bestselerja »Kako se znebiti trupla«. A mi smo se k njemu na obisk odpravili iz povsem drugih razlogov. Marolt namreč že desetletje in pol dela v vzgojnem zavodu, kamor država pošilja »problematične« mladostnike. Pred dobrim letom dni je prevzel tudi vodenje zavoda, saj je bil izvoljen za ravnatelja. Nekoč so v zavode zapirali mlade že za najmanjšo napako, ki so jo storili, danes pa je povsem drugače, pravi. In če so nekoč tja prihajali mladi iz družin s preostro vzgojo, je dandanes v njih vedno več razvajenih otrok. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Politika

    Omejevanje pravice do splava je zgolj pot do prepovedi splava

    Na Slovaškem se je obetal sprejem ene najbolj strogih zakonodaj glede splava v sicer do ženskih pravic dokaj razumevajoči Evropi. Zakon je predvideval, da bi morale ženske pred splavom opraviti ultrazvok. Da bi dobile dovoljenje za prekinitev nosečnosti, bi si morale ogledati ultrazvočne posnetke zarodka in v primerih, ko bi bilo to izvedljivo, poslušati tudi utrip srca »nerojenega otroka«. Poleg tega bi morale pridobiti soglasje očeta. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Politika

    Sodnik Jaklič proti človekovim pravicam – 0:1

    Najbolj neprijetno za ustavno sodišče je, če mu evropsko sodišče za človekove pravice razveljavi sodbo. To se od časa do časa tudi zgodi. Pričakovano je na ustavnem sodišču precej več veselja, kadar se zgodi nasprotno: ko najvišje sodišče v Evropi potrdi njihovo sodbo kot pravilno. Tudi to se ne zgodi tako redko – zgodilo se je recimo pred dnevi, ko je sodišče v Strasbourgu potrdilo odločitev ustavnega sodišča, da razveljavi kandidatne liste strank, ki ne upoštevajo spolnih kvot. Torej kvot, ki ženskam omogočajo dostop do politike in enakopravnost. Ustavni sodniki glede tega niso bili soglasni, diskriminacija žensk se ni zdela poseben problem predvsem ddr. Klemnu Jakliču. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Politika

    Jože Kozina, vrhovni državni tožilec: »Mučiti je mogoče le živa in čuteča bitja«

    Jože Kozina je javnosti najbolj znan kot tožilec, ki je prvi v zapor spravil tajkune, in kot tožilec, ki mu je pred sodišči uspelo dokazati, da so menedžerski prevzemi sprevržena in kazniva dejanja, ne pa občudovanja vredni finančni posli, ki jih varuje svobodna gospodarska pobuda. Je pa tudi velik ljubitelj živali – ne zgolj na načelni ravni, kot smo seveda vsi, pač pa se v vprašanja pravic živali in odnosa med človekom in živaljo tudi strokovno poglablja. Več

  • Peter Petrovčič

    5. 12. 2019  |  Politika

    Izgon prosilca za azil iz Slovenije

    Pozabili smo že na sirskega begunca Ahmada Šamija. Gre za tujca, upravičenega do begunskega statusa, ki se je na lastno pobudo integriral v slovensko družbo in hkrati tujca, ki ga je Slovenija kljub temu vztrajno želela deportirati, izgnati iz države. Zgodba 28-letnega afganistanskega begunca Noorullaha Oriyakhela je v tem pogledu zelo podobna. »Noor je eden tistih, ki se je hitro in učinkovito zlil z novim okoljem. Hitro se je učil slovenščine, postal nepogrešljiv, prijeten in zelo delovni član mnogih organizacij. Ustvaril si je novo življenje,« so med drugim v izjavi za javnost zapisali ljudje in človekoljubne organizacije, ki mu stojijo ob strani. Tudi njega se je Slovenija odločila deportirati. Več

  • Peter Petrovčič

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

    Kako (ne) izgnati tujca

    Zdaj je jasno, zakaj 38-letni maroški državljan, ki naj bi bil pred časom posilil dve dekleti, ni bil izgnan iz države, ko je prišel iz zapora, kar bi pomenilo, da vsaj omenjenih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ne bi mogel storiti. Nekdanji prosilec za azil se lahko za to, da je ostal v Sloveniji, dejansko zahvali vladi Janeza Janše. Sliši se populistično in protislovno, saj gre za vodilno slovensko protibegunsko stranko. Več

  • Peter Petrovčič

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Družba

    Posiljevalci in drugi begunci

    Zdaj je že pozabljen: sirski begunec Ahmad Šami je bil v nekem obdobju obraz begunske nevarnosti, obraz prišleka, kakršnih v teh krajih nočemo. Iz rodne Sirije je pobegnil, potem ko je v vojni izgubil vse, tudi bližnje prijatelje. V Evropo se je odpravil, da bi ponovno zaživel človeka vredno življenje, skupaj z družino. A v Sloveniji je moral skozi pravi pekel, ki je neizbrisljivo vplival na njegovo zdravje, da mu je nazadnje uspelo pridobiti vsaj začasni begunski status. Več