Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Politika

    Pogodbe med SDS in njenimi poslanci so protiustavne

    Prejšnji teden je vrhovno sodišče izreklo sodbo, pomembno z vidika poslanske samostojnosti in neodvisnosti, ki ju ustava zagotavlja z besedami: »Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.« A to ustavno določilo vsaj ena politična stranka že dolga leta krši. S sodbo je vrhovno sodišče zaključilo sodno bitko med politično stranko SDS in njenim nekdanjim članom Zvonkom Lahom. Zmagal je pobegli poslanec Lah. Več

  • Peter Petrovčič

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Politika

    Moteči protikorupcijski elementi

    Janez Janša je v intervjuju na tretjem programu nacionalne televizije nekaj ostrih besed namenil družbenim in državnim elementom, ki jih ima za moteče. Med temi se je znašla tudi Komisija za preprečevanje korupcije, s katero – tako kot s še nekaterimi drugimi državnimi nadzornimi mehanizmi – je ali pa je bil predsednik vlade v nekem razmerju; leta 2012 je prav objava poročila komisije o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank odnesla njegovo drugo vlado. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Politika

    Križ da, srp in kladivo ne

    Kidričevo nosi ime Borisa Kidriča, partizana in prvega predsednika slovenske vlade po drugi svetovni vojni. V mestu že desetletja vlada SDS, ki ima skupaj z NSi in SLS eno izmed najudobnejših večin v kateremkoli občinskem svetu. Zato ni presenečenje, da občina spomenik, posvečen Kidriču, nadomešča s spomenikom žrtvam vseh vojn. Ali da so tam pripravili enega večjih protibegunskih shodov. In tudi ne, da občina samovoljno odstrani nagrobno ploščo, ker je bil na njej simbol srpa in kladiva. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Politika

    Kaj pa zdaj, ko beguncev ni več?

    Desetega maja je na slovensko-hrvaško mejo prispelo 21 tujih policistov od predvidenih 150, ki bodo slovenskim policistom in vojakom v pomoč v boju z migracijami. Na pomoč jih je poklical notranji minister Aleš Hojs, ker vlada v državnem zboru ni dobila dvotretjinske podpore za dodelitev policijskih pooblastil vojski in pošiljanje še več vojakov na mejo. Policija, pravi minister, sama ne zmore več v zadovoljivem obsegu varovati meje pred begunci, migranti, bodočimi prosilci za azil … Medtem azilni dom zapira izpostave, ker so prostori teh vedno bolj prazni. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Politika

    Igra zastaranja

    Ko je Janez Janša po mesecih prestavljanja narokov vendarle stopil pred kazensko sodišče v Celju, se je obravnava končala, še preden se je začela. Oba sodnika porotnika, ki v sodnem senatu sedita ob poklicni sodnici, sta bila izločena, ker sta člana SDS. Naključje? Morda. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Politika

    Vlada bi prepovedala stranko Levica

    Će bi vas vprašali, katero slovensko politično stranko bi bilo treba prepovedati, bi verjetno večina odgovorila, da nobene. Med preostalimi bi največ glasov dobile stranke, ki so najbolj podobne skrajno desnim političnim strukturam po Evropi, ki jim grozijo sankcije ali celo prepovedi. Mednje pa bi težko uvrstili stranko Levica, a prav njo zdaj preiskuje policija. Preverjajo, ali bi bilo mogoče vodstvo stranke preganjati za »kaznivo dejanje ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve«, ki ima lahko kot končno posledico tudi prepoved politične stranke, kar bi se v demokratični Sloveniji zgodilo prvič. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Politika

    Usoda beguncev (ponovno) v rokah varuha

    Konec aprila je v veljavo stopil zakon o tujcih. Zakon uvaja možnost, da vlada in državni zbor začasno zapreta mejo in prenehata sprejemati prošnje za azil, torej možnost, ki jo je ustavno sodišče nekoč že razveljavilo. Tedaj je ustavno sodišče zakon presojalo na pobudo varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. Bo zdaj enako pobudo podal njen naslednik Peter Svetina? Več

  • Vse storijo narobe

    Ni še mesec tega, kar se je iztekla najbolj sveža od vladnih zapovedi obvezne uporabe zaščitnih mask na prostem, katere kršitev se kaznuje z relativno in tudi absolutno eno najvišjih kazni, če jo primerjamo s kaznimi, ki veljajo v drugih evropskih državah – z najmanj 400 evri. Za to se je nazadnje odločila kar vlada sama, po lastni presoji, saj niti vladna svetovalna skupina strokovnjakov tega ni predlagala. Obvezno nošenje mask na prostem je vlada v zadnjem dobrem letu odredila večkrat in za daljša obdobja kljub opozorilom, da je takšna zapoved nezakonita, saj zanjo ni pravne podlage. Več

  • Slabo ozračje

    Prišla je pomlad, prihaja poletje, v marsičem obdobje olajšanja – tudi zato, ker gre za obdobje, precej manj naklonjeno širjenju virusov. Hkrati gre za obdobje, ki bi ga bilo treba izkoristiti kot pripravo na hladnejši del leta. Ne le glede tega, kaj vsak posameznik lahko stori zase in s tem tudi za druge in za družbo v celoti, pač pa tudi kar lahko oziroma bi morala za svoje prebivalce storiti država. Več

  • Tajno ali javno

    Po večletni pravni bitki med časnikom Večer in državnim zborom je upravno sodišče odločilo, da so glasovnice s tajnih glasovanj v državnem zboru informacija javnega značaja in morajo biti dostopne javnosti. A to ne pomeni, da bo tajnost glasovanja izgubila pomen. V parlamentu se tajno glasuje o različnih imenovanjih, recimo ustavnih sodnikov, in na volitvah za predsednika vlade. Glasovanja so tajna zato, da lahko poslanci, če to želijo, glasujejo po svoji vesti in stranke težje ugotavljajo, kdo ni glasoval po strankarskih željah. Več

  • Peter Petrovčič

    6. 5. 2021  |  Svet

    Ko skrajni desničarji ogrožajo državo

    V torek je nemški minister za notranje zadeve Horst Seehofer priredil tiskovno konferenco in na njej domačo, evropsko in siceršnjo javnost obvestil, da so v Nemčiji zločini skrajnih desničarjev porasli na novo rekordno raven, ter da odražajo »brutalizacijo« nemške družbe in predstavljajo največjo grožnjo stabilnosti države. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Politika

    Nezakonite globe ostajajo v veljavi

    Vlada ljudem že več kot leto vlada predvsem z (vladnimi) odloki, mimo za sprejemanje pravno zavezujočih norm pristojnega državnega zbora. In odločitve, ki jih sprejema, pomenijo resne posege v človekove pravice. Res je, v izjemnih razmerah so potrebni izjemni ukrepi, tudi vladanje z odloki, ki omogoča hitrejše odzivanje na spreminjajoče se okoliščine. A izjemne razmere so postale nova normalnost, zato bi se tudi sprejemanje sprotnih odločitev moralo vrniti v državni zbor, ki bi v tem času moral, če ga ne bi hromila vlada, svoje delovanje prilagoditi razmeram. Sploh, ker se posledice vladanja z dekreti vedno očitneje kažejo v obliki sistematičnih kršitev človekovih pravic. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Politika

    Pazljivo v policijskih postopkih

    Odkar je na oblasti vlada Janeza Janše, večjo represivnost policije opazi tudi nevtralni opazovalec. Policija popisovanje uporablja za zastraševanje, fizično odstranjuje mirne protestnike. Še bolj represiven je bil njen odziv na nasilnem protestu, ki ni potekal v organizaciji petkovih protestnikov. Novembra je v množico izstrelila solzivec, prvič je zoper protestnike uporabila novi vodni top, sploh prvič pa se je zgodilo, da je v protestnike streljala z gumijastimi naboji. Več

  • Peter Petrovčič

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Politika

    Proti- ali pro- Janševo sodišče?

    Ustavno sodišče zadnje čase doživlja vedno hujši politični pritisk. Predsednik vlade in vodilni predstavniki SDS ustavne sodnice in sodnike neposredno in prek svojih medijev ter aparata na družabnih omrežjih obtožujejo, da spodkopavajo vladna prizadevanja za zajezitev epidemije in s tem ogrožajo zdravje ljudi, zato jim grozijo, da bodo morali za svoje ravnanje prevzeti odgovornost. Vse to pa lahko sodnice in sodniki počno zato, ker je zdajšnja sestava ustavnega sodišča prevladujoče naklonjena političnim strankam, nasprotnicam SDS. Pa je res tako? Ima ne-Janševa politika na ustavnem sodišču res takšno moč, kot jo je pred leti imela Janševa? In ali ustavno sodišče res nagaja vladi? Več

  • Peter Petrovčič

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Politika

    Na kateri strani zgodovine?

    Čeprav se včasih zdi, da ustavno sodišče z nekaterimi odločitvami vendarle sili vlado k spoštovanju ustave in zakonodaje, je, predvsem pri zadevah, povezanih z epidemijo in v zvezi z njo z najbolj grobimi posegi v človekove pravice, ljudi pustilo na cedilu. Razlog za to je seveda kot vedno treba iskati skoraj izključno v poimenski sestavi ustavnega sodišča. Od te je odvisno, kako to sodišče odloča, o čem odloča in – to je morda najpomembneje – o čem ne odloča. Ko govorimo o tem, imamo v mislih za družbo in državo pomembne zadeve, torej zadeve, ki se tičejo več ljudi ali celo vseh prebivalcev Slovenije. Več

  • Peter Petrovčič

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Družba

    Dijaki proti diktaturi

    »Svojih dejanj ne obžalujem in sem nanje ponosen. Po mojem prepričanju je postopek obravnave na sodišču in na centru za socialno delo neupravičen,« so besede, s katerimi je zagovor na sodišču začel mladoletni mariborski dijak Matic, eden od treh dijakov II. gimnazije Maribor, ki so februarja na Trgu svobode v Mariboru z mirnim protestom zahtevali vrnitev v šole in se po posredovanju policije znašli pred sodiščem. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 4. 2021  |  Politika

    Protesti kmalu spet dovoljeni?

    Ustavno sodišče je začasno zadržalo vladni odlok, ki določa, da so do nadaljnjega »prepovedane vse prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke«. Njihova odločitev je bila pred kratkim objavljena v Uradnem listu in verjetno bo spet kmalu dovoljeno javno izražanje protivladnih stališč pred parlamentom, kar že dolgo velja za enega hujših in najbolj striktno kaznovanih »epidemioloških« prekrškov. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Pahorjeva manipulacija

    Predsednik republike Borut Pahor je v zadnjem letu že velikokrat skušal prisiliti poslance državnega zbora, da bi podprli kandidaturo ustavnega sodnika po želji SDS; nadomestil naj bi ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki bi se ji mandat moral izteči že julija lani. A predsednik republike doslej s kandidati, za katere je bilo jasno, da so kot predlog prišli iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše, ni uspel, saj mu je državni zbor že dal vedeti, da takega načina izbiranja ustavnih sodnikov (všečnih SDS) ne podpira. Zavrnili so namreč Anžeta Erbežnika, Barbara Zobec pa je od kandidature odstopila, ko je ugotovila, da ne bi prejela dovolj glasov. Državni zbor je ob tem zelo jasno nakazal, da večina za politično manj profilirane kandidate obstaja; javno izrečeno podporo (tudi v delu koalicije) je recimo imel Andraž Teršek, ki na koncu ni bil izvoljen zaradi posredovanja SDS. A zdaj predsednik Pahor državnemu zboru spet »vsiljuje« novega kandidata s podporo SDS. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Policijska specialna brigada Moris?

    Sedanje vodstvo policije je sredi marca spremenilo sistemizacijo delovnih mest v policiji. Trdi sicer, da ne gre za novo sistemizacijo, pač pa za spremembe in dopolnitve doslej veljavne notranje organizacije. Toda prav s to sistemsko spremembo si je bistveno olajšalo nadaljnje kadrovske menjave po celotni vodstveni strukturi. A ne le to: namen je bil tudi omogočiti nove zaposlitve, pri čemer pa ne gre za katerekoli zaposlitve; na policiji bodo zaposlili kar 54 novih ljudi na oddelku za tajno policijsko sledenje in opazovanje, celoten proces pa poteka brez javnega razpisa in celo brez internega razpisa. Izbira teh novih ljudi je popolnoma prepuščena vodstvu policije. Bo ta dobila več deset novih zaposlenih s člansko izkaznico SDS, in to ravno na enem od najobčutljivejših področij? Ali to pomeni dokončen politični prevzem policije, ki ga bo izpeljala politična stranka, in s tem pridobitev vpliva, ki ne bo odvisen od vsakokratnih (političnih) menjav v vodstvu policije? Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Se Romom v Sloveniji res cedita med in mleko?

    Ko je nedavno izšlo vsakoletno poročilo ameriškega State Departmenta o stanju človekovih pravic po svetu, se je v Sloveniji vladajoča desnica nanj odzvala ostro, češ da pri svojih očitkih Sloveniji oziroma trenutni vladi ni dovolj objektivno ter da očitki o kršenju človekovih pravic ne temeljijo na dejstvih. O tem je bilo že veliko napisanega, malo manj pa o odzivu evropskega poslanca SDS Milana Zvera, ki se je med drugim dotaknil dela poročila, ki kot vsako leto Sloveniji očita diskriminacijo romske skupnosti. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Pri nas govorimo slovensko

    Nedavne spremembe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti so poslabšale položaj tujcev pri nas. Zakon o tujcih je uvedel pogoj znanja slovenskega jezika za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, kar je običajna zahteva šele ob pridobitvi državljanstva. Nekatere evropske države ta pogoj določajo že za status stalnega prebivanja, druge ne. Vlada pravi, da skrbi za integracijo, nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, pa to vidijo v luči »omejevanja dostopa do uveljavljanja različnih pravic, ki so vezane na stalno prebivanje«. »Namen varstva slovenske kulture je treba uresničiti drugače, je pa dejstvo, da se lahko ta predlog razume tudi kot poskus indirektne diskriminacije. Predlagamo, da se pogoji znanja slovenščine umaknejo in da se ta interes države dosega z ukrepi kulturne politike,« so še pred sprejemom zakona pozivali nevladniki. Ob tem so se spraševali, ali bo država pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje zahtevala tudi od »zaželenih« tujcev, tu živečih poslovnežev, direktorjev multinacionalk in podobnih. Več

  • Peter Petrovčič

    11. 4. 2021  |  Politika

    Dobra dva milijona evrov nezakonito izrečenih glob

    V začetku decembra lani je ustavno sodišče odločilo, da sklepi, s katerimi je vlada podaljševala svoje odloke, v katerih je zapovedovala nošnjo maske, prepovedovala shode, določala policijsko uro in prepovedovala prehajanje regijskih in občinskih meja, niso veljavni, saj jih vlada ni objavila v Uradnem listu. Tedaj je bilo jasno, da je policija na podlagi teh pravnih aktov, ki sploh niso bili pravno veljavni, izrekla številne kazni, ki jih ne bi smela. A od takrat se ni zgodilo nič. Več

  • Peter Petrovčič

    8. 4. 2021  |  Politika

    Lahko greste v tujino! Lahko greste v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško!

    Ustavne sodnice in sodniki so odločili, da bodo presojali ustavnost vladnega odloka, ki omejuje potovanja v države na rdečem seznamu, med katere sodijo tudi vse sosednje države. Obenem so do končne odločitve v zadevi tudi zadržali omenjeno določbo vladnega odloka in s tem slovenskim državljanom omogočili pot iz države. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Družba

    »Sobe za okužene naj bodo v najvišjih nadstropjih, saj zrak potuje večinoma od spodaj navzgor«

    Epidemija covid-19 se nadaljuje v tretji val in verjetno to ni zadnja virusna epidemija, ki je doletela človeštvo, zato si velja zapomniti nekaj temeljnih načinov za ravnanje v času epidemij. Poleg ohranjanja ustreznega psihofizičnega stanja je gotovo eno od osnovnih ravnanj vzdrževanje čim boljšega zraka v zaprtih prostorih oziroma čim večje prezračenosti prostorov. Če bi bila slednja, predvsem v manjših prostorih, kjer se zadržuje več oseb, dobra, bi se virus širil precej počasneje. O tem smo se pogovarjali z Mitjo Lenassijem, strokovnjakom za prezračevanje in predsednikom upravnega odbora matične sekcije strojnih inženirjev v Inženirski zbornici Slovenije. Več

  • Veliki brat v Mariboru

    Prvo aprilsko soboto se je na Glavnem trgu v Mariboru zbralo večje število ljudi, ki so zahtevali odprtje šol in vzklikali protivladna gesla. Policijo je presenetila množičnost shoda in je hitro opustila možnost izločevanja posameznikov in pisanja glob, namesto tega so si policisti namestili telesne kamere in posneli obraze zbranih. Kasneje isti dan so sporočili, da bodo vsi, ki so bili tam in jih bo policija s prepoznavo obrazov lahko identificirala, na dom prejeli sporočilo o globi. Več

  • Peter Petrovčič

    8. 4. 2021  |  Politika

    9 in 5 let stari sestrici vložili pobudo za ustavno presojo o zaprtju šol in vrtcev

    Sestrici, stari 9 in 5 let, ki obiskujeta 4. razred osnovne šole in zadnje leto vrtca, sta na ustavno sodišče vložili pobudo za ustavno presojo več vladnih odlokov in sklepov, s katerimi vlada zapira, odpira šole in tudi sicer ureja osnovnošolsko izobraževanje v času epidemije novega koronavirusa ter tudi pobudo za presojo za zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19. In ustavno sodišče je v veliki večini sledilo pobudnicama in bo presojalo omenjene pravne akte. Odločitev so sprejeli s šestimi glasovi proti trem, proti sta, kot običajno, glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, pa tudi sodnik Rajko Knez. Več

  • Takoj se najde sto odvetnikov, ki zastopajo pokvarjene politike

    Minister Zdravko Počivalšek je pred dnevi našteval krivce za to, da epidemiološke razmere v Sloveniji niso boljše. Med njimi ni oblasti, saj ta dela vse prav, so pa številni drugi, ki spodkopavajo njena prizadevanja. Med drugim je dejal: »Takoj se bo našlo sto odvetnikov, ki bodo nudili brezplačno pravno pomoč vsem, ki ukrepe kršijo.« Več

  • Peter Petrovčič

    27. 3. 2021  |  Politika

    5 milijonov evrov glob …

    Policija je od 24. oktobra lani do 17. marca letos obravnavala 34.552 kršitev vladnih prepovedi. V postopkih so napisali 13.789 glob v skupni vrednosti najmanj 5.515.600 evrov. Gre za številke, ki so jih od policije pridobili na časniku Dnevnik. Več

  • Peter Petrovčič

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    V tej državi bo zdaj red!

    Da je vlada med epidemijo zlorabila policijo za zastraševanje ljudi, je dejstvo. Pretirana strogost pri nadzorovanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa in grobost kaznovanja, preganjanja in nasploh obravnave vseh, ki kritiko oblasti izrazijo na javnem kraju, pa dobiva širše posledice za policijo in s tem za državljane. Omenjena politična zahteva po stopnji policijske represije, kakršne doslej nismo poznali, se kaže tudi v siceršnjem povečanju represivnosti v policiji, na področjih in v zadevah, ki z epidemijo ali ukrepi za zajezitev širjenja virusa nimajo nobene zveze. Več

  • Peter Petrovčič

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    Moje tožilstvo

    Vlada oziroma SDS je že prevzela nadzor nad policijo, nima pa še nadzora nad tožilstvom in sodstvom, ki bi ji dokončno omogočil popolno oblast in imuniteto pred lastnim ljudstvom. Zato so zdajšnji pritiski na tožilstvo tako brezkompromisni. Javno se v najbolj grobi obliki kažejo z neimenovanjem tožilcev. Postopek stoji že mesece, saj vlada preprosto noče imenovati tožilcev, ki ji niso všeč, čeprav po zakonodaji sploh nima pristojnosti zavrniti imenovanja. Več