Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Politika

    Fidesz in SDS

    Evropski parlament je sprejel resolucijo v podporo protirasističnim demonstracijam v ZDA in drugod po svetu po smrti Georgea Floyda, temnopoltega Američana, ki je umrl zaradi neupravičenega in nesorazmernega policijskega nasilja. Evropski poslanci so resolucijo izglasovali prejšnji petek. V njej so med drugim zapisali: »Evropski parlament ostro obsoja vse oblike rasizma, sovraštva in nasilja, pa tudi morebitne fizične in verbalne napade na osebe določene rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja ter državljanstva v javnem in zasebnem življenju; opozarja, da v naši družbi ni prostora za rasizem in diskriminacijo.« Več

  • Peter Petrovčič

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Politika

    Nasilje

    Prejšnji petek se je na protivladnih protestih prvič zgodilo fizično nasilje. Nekaj protestnikov je preskočilo ograjo, sledil je spopad s policijo. So šli protestniki predaleč? Je bil nasilni odgovor policije res logičen? Zakaj je ograja za protestnike simbolna? Da bi lahko odgovorili na ta vprašanja, se moramo vrniti na dan pred mesecem dni, ko je vlada Janeza Janše z ograjami ogradila dostop do državnega zbora in polovico Trga republike in s tem praktično onemogočila, da bi se protestniki zbirali na zgodovinsko tradicionalnem kraju, kjer so nasprotovali odločitvam vlade in parlamenta. »Dovolj je, oditi morajo! Ljudje si zaslužijo pravičnost in svobodo. Za Slovenijo gre!« je pojasnjevala starejša redna udeleženka protestov, ki je v rokah držala sliko Janeza Janše. Na shode pred ljubljansko sodno palačo, kot mnogi drugi, ni hodila več tednov ali mesecev, ampak več let. Šlo je za redne, pogosto tudi zelo množične shode v podporo Janezu Janši v zadevi Patria, ki so se začeli 5. junija 2013, naslednje leto 17. marca so postali tedenski; 145 dni, ki jih je Janša preživel v zaporu, so bili protesti pred sodiščem vsak dan, nadaljevali pa so se vse do leta 2017. Več

  • Peter Petrovčič

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Politika

    Grožnja s smrtjo

    Ta teden so protestniki začeli na dom dobivati vabila policije – vabila na zaslišanje kot osumljenci storitve kaznivega dejanja grožnje po 135. členu kazenskega zakonika. In sicer tisti protestniki, ki so v rokah nosili transparente z napisom »Smrt janšizmu«. Več

  • Peter Petrovčič

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Z migranti bolj grobo od Madžarske

    V nedeljo zvečer je v oddaji Politično na TV Slovenija notranji minister Aleš Hojs pojasnil, da je Slovenija pristopila k Višegrajski skupini – zvezi Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške – v zvezi z odnosom do migracij. Točneje, minister je sopodpisal pismo Višegrajske skupine, poslano na Evropsko komisijo, v katerem države zavračajo obvezno relokacijo beguncev. Relokacija beguncev, ki naj bi omogočila porazdelitev begunskega bremena med državami članicami, je del evropskega dogovora o migracijah, ki ga članice usklajujejo že več let. Slovenija se je s priključitvijo Višegrajski skupini tako uvrstila med države z najbolj brezkompromisno protipriseljensko politiko v EU. Več

  • Andreja Valič Zver si je izplačevala previsoko plačo ...

    S Študijskim centrom za narodno spravo so zagate, odkar ga je tik pred sestopom z oblasti ustanovila prva vlada Janeza Janše. Javni zavod ne opravlja poslanstva, ki ga oznanja v imenu, prej nasprotno, spodbuja narodni razdor, kulturni boj … Več

  • Ugrabljeno vrhovno sodišče

    Kmalu po tem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno obsodbo zoper Janeza Janšo v zadevi »prostitutke«, je bil predsednik vlade še drugič pravnomočno obsojen v tej zadevi. Gre namreč za dva ločena odškodninska postopka, dve tožnici, saj je Janša za »odsluženi prostitutki« označil dve novinarki nacionalne RTV. Kaj bo vrhovno sodišče storilo sedaj? Odgovorov na to vprašanje je veliko in zelo različni so, čeprav se zdi, da bi sodna praksa morala biti najbolj enotna prav na vrhovnem sodišču, saj gre za sodišče, ki je poklicano prav k temu – skrbi za enotno sodno prakso. Razlogi za tako kaotično stanje na vrhovnem sodišču pa so v skrajni politizaciji, ta je prerasla v resen problem, ki utegne usodno vplivati na razgradnjo celotnega sodnega sistema. Več

  • Prostozidarji in vitezi. Ter vitezinje.

    Vlada kadruje s takšnim tempom, da bi le sama še znala našteti vse kadrovske menjave, toliko jih je bilo, in to v zgolj treh mesecih. Prejšnji teden je imenovala dr. Ernesta Petriča (za člana) in dr. Verico Trstenjak (za namestnico) v Beneško komisijo – svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih, ki ga sestavlja 58 uglednih pravnih strokovnjakov iz prav toliko evropskih držav. Več

  • Peter Petrovčič

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Politika

    Z vojsko nad ljudi?

    Čeprav vojska kljub več poskusom največje vladne stranke SDS do danes še ni dobila izjemnih pooblastil in čeprav med njimi nikakor ne bi bilo pooblastila za uporabo prisilnih sredstev, v vojašnicah že poteka urjenje vojakov za uporabo sredstev, kot so strokovni prijemi, vklepanje ipd. »Name osebno so se obrnili številni vojaki, ki jih v vojašnicah zaradi aktivacije pri varovanju meje urijo tudi za uporabo prisilnih sredstev in izražajo dvome o zakonitosti takšnega ravnanja na terenu,« je pred tednom v intervjuju za Mladino dejal predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš. Več

  • Peter Petrovčič

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Politika

    Strankarski ustavni sodniki se odločajo strankarsko

    Ker se ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa izteka mandat, se spet začenja postopek imenovanja novega ustavnega sodnika ali sodnice. To je vedno pomembno politično vprašanje. V časih omejevanja človekovih pravic za potrebe spoprijemanja z epidemijo morda še toliko bolj. Od sestave ustavnega sodišča je odvisno, ali bo ta najvišji sodni organ v državi varoval ljudi in omejeval oblastno avtokracijo in represijo ali pa bo to zgolj tiho spremljal ali celo neposredno potrjeval ukrepe kot skladne z ustavo. Odločilno besedo pri izbiri ustavnih sodnikov ima navadno koalicija. Kdo je Barbara Zobec, ki si jo je za favoritko izbrala SDS? Več

  • Peter Petrovčič

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Politika

    Konec svobodne razprave?

    »Nesprejemljivo je, da so novinarke in novinarji v medijih izpostavljeni grobim osebnim žalitvam s strani vidnih politikov. Posebej problematične in nesprejemljive so žalitve, storjene z namenom zaničevanja kot na primer: XY je ’odslužena prostitutka, ki se jo da dobiti za 30 evrov’.« S temi besedami so javno pismo nasprotovanja odločitvi vrhovnega sodišča, da razveljavi pravnomočno »medijsko« sodbo zoper Janeza Janšo, začeli na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Več

  • Peter Petrovčič

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Politika

    Represivna racionalizacija

    Zaradi tradicionalnih petkovih protestov na kolesih policija redno postavlja ograje, da z njimi omejuje proteste v bližini državnega zbora in jih odmika na okoliške ulice. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Politika

    »Vojake že urijo za uporabo prisilnih sredstev«

    S predsednikom enega od dveh policijskih sindikatov smo se pogovarjali o razmerah, v katerih se je policija znašla pod novo vlado, v času, ki poleg tega sovpada tudi z obdobjem epidemije. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Politika

    Sredstvo ustrahovanja

    Prejšnji teden je vrhovno sodišče (dokončno) razsodilo o Janševem verbalnem napadu na novinarki nacionalne radiotelevizije, Mojco Pašek Šetinc in Eugenijo Carl. Politik lahko žali novinarje, so presenetljivo dejali vrhovni sodniki, to je njegova pravica, ki jo varuje svoboda govora. V zadevi, v kateri so odločili v neposrednem nasprotju s sodobno evropsko sodno prakso, ki določa, da se morajo politiki jasno zavedati svoje odgovornosti v javnih nastopih in hkrati tudi »trpeti« hudo kritiko medijev, pa sodniki in sodnice niso bili soglasni. Odločba je bila sprejeta s tremi glasovi proti dvema. Zdaj so znane podrobnosti odločanja. Več

  • Janša lahko žali novinarje

    V dneh, ko so številne evropske ustanove na čelu s komisarko Sveta Evrope za človekove pravice Dunjo Mijatović opozorile, da slovenska vlada in njen premier Janez Janša kratita medijsko svobodo, je vrhovno sodišče (dokončno) razsodilo o Janševem verbalnem napadu na novinarki nacionalne radiotelevizije, Mojco Pašek Šetinc in Eugenijo Carl. Politik lahko žali novinarje, pravijo vrhovni sodniki, to je njegova pravica, ki jo varuje svoboda govora. Več

  • Poslednji braniki človekovih pravic

    Vloga ustavnih in vrhovnih sodišč (kadar so ta varuhi ustave) po Evropi kot varuhov demokracije in človekovih pravic zadnja leta postaja vse pomembnejša. Predvsem je to očitno v (vzhodnoevropskih) državah z dolgoletno (skrajno) desno oblastjo. V času epidemije koronavirusne bolezni pa je njihova vloga postala še bolj bistvena, in to ne velja samo za države z avtokratskimi oblastmi. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Politika

    Represija

    Pred dnevi je začel veljati zakon, po katerem je policija dobila pristojnost, da na domu obiskuje ljudi, ki morajo biti v karanteni ali samoizolaciji, in tako preverja, ali spoštujejo zapovedano popolno prepoved gibanja. Da gre za čezmeren represivni ukrep, opozarjajo številni, tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Vsak represivni ukrep mora biti predvsem sorazmeren s hudostjo kršitve, da je uvedba utemeljena. Je tokrat tako? Več

  • Peter Petrovčič

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Politika

    Spolitizirano ustavno sodišče?

    Pred dnevi je predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez v intervjuju za časnik Delo potrdil, da so na ustavnem sodišču prejeli veliko pobud za presojo ustavnosti in zakonitosti vseh mogočih ukrepov, ki jih v času epidemije sprejemata vlada in njena večina v državnem zboru. Te zadeve, pravi, bodo ustavno sodišče obremenile še za več let po sprejetju, čeprav jih obravnava absolutno prednostno. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    Kar velja za malega človeka … ne velja tudi za politike

    Kako pridni smo in kako spoštujemo vladne zapovedi, povedo podatki o kršitvah uradnih odlokov. Odkar veljajo omejitve gibanja, je zdravstveni inšpektorat (na predlog policije) obravnaval 110 dogodkov oziroma sumov kršitev in izrekel 294 glob v skupni višini 32 tisoč evrov. Torej povprečno dobrih 100 evrov na kršitelja. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 4. 2020  |  Politika

    Ljudje upajo, da jih bo zaščitilo ustavno sodišče

    Levica je ob sodelovanju večine opozicijskih strank (LMŠ, SD, SAB) na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo t.i. koronazakona in tudi vladnega odloka, ki določa omejitve gibanja in tudi prepoved gibanja zunaj občine lastnega prebivališča. Najpomembnejši del je zahteva za presojo zakona, ki policiji podeljuje pooblastilo »zaznave« prekrškov gibanja in zdravstvenemu inšpektoratu izrekanje kazni. Na ustavnem sodišču so medtem pojasnili, da so v dobrem mesecu dni, odkar se vlada »spoprijema« z epidemijo, prejeli že več kot 50 pobud za oceno ustavnosti različnih vladnih odlokov in interventnih zakonov. Več

  • Peter Petrovčič

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    Paravojaške enote in omejeno gibanje

    »Če levičarji preprečujejo neprodušno zaprtje južne meje s Slovensko vojsko, naj se angažira lovce in druge domoljubne skupine civilne družbe. In to čim prej. Državo in nas, prebivalce, je potrebno zaščititi.« Tako je pred štirinajstimi dnevi na Twitterju zapisal podpredsednik državnega zbora Jože Tanko (SDS). Z zaščito je mislil na varovanje pred »ilegalnimi migranti«, ki naj bi ogrožali slovenske državljane. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Gospa direktorica

    Od časa do časa se te dni pojavi novica, ki ni povezana s koronavirusom. Recimo o ponovnem imenovanju Andreje Valič Zver, soproge Milana Zvera, evropskega poslanca iz stranke SDS, na čelo Študijskega centra za narodno spravo. Imenovana je bila za dodatnih pet let, ta javni zavod pa vodi že skoraj 20 let. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Zastraševanje in razkazovanje moči

    V četrtek, 2. aprila, na dan sprejemanja prvega protikriznega zakona, je malo po sedmi zvečer na Trgu republike v Ljubljani (pred parlamentom) potekala umetniška akcija lepljenja križcev. Po njej so policisti zaslišali enega od udeležencev akcije, gledališkega igralca Primoža Bezjaka, in ga naslednji dan zjutraj obiskali še na domu. »Gre za vprašanje zaščite pred pandemijo ali demonstracijo represije?« se je naslednji dan v javnem pismu vprašal Bezjak. Več

  • Zaporniki na prostost ... kaj pa »ilegalni migranti«?

    Slovenija je zaradi epidemije koronavirusa na prostost (začasno) izpustila že precej zapornikov, vsak dan pa zapore zapuščajo novi. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 3. 2020  |  Politika

    Nesorazmerna represija

    Po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, ki je vlado obtožila nesprejemljivega in nepotrebnega negiranja ustavnih pravic, se je oglasil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Tudi on opozarja, da se z varuhom človekovih pravic glede precejšnjega omejevanja človekovih pravic vlada sploh ni posvetovala in tudi on ne vidi utemeljenih razlogov za tolikšno nenadzorovano represijo. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Politika

    Kdo bo izpuščen iz zapora in kdo ne?

    Po zgledu drugih držav, ki se spoprijemajo z epidemijo koronavirusa, je ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Lilijana Kozlovič iz SMC, odredilo izpuščanje obsojencev iz zapora, da bi se omejila možnost širjenja virusa. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Politika

    Razveljavljena Radonjićeva sodba

    Več kot pet let je minilo od umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Policija je prej kot teden po umoru priprla osumljenca, Milka Noviča, vendar se sojenje temu še ni niti začelo. No, sojenje na različnih stopnjah poteka že leta, a višje sodišče je pred dnevi odredilo ponovno sojenje od samega začetka. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    Rupnik je kriv!

    V sredo sta bili predstavljeni dve (novi) ustavni pritožbi zoper sodbo vrhovnega sodišča, s katero je to razveljavilo obsodbo domobranskega generala Leona Rupnika in jo vrnilo v ponovno sojenje – za katero je sicer vedelo, da ne bo mogoče, saj je Rupnik že dolgo mrtev. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    Vse je v redu?

    Amnesty International Slovenije je pred leti v imenu dveh romskih družin vložila tožbo zoper Slovenijo na evropskem sodišču za človekove pravice. Šlo je za družini, ki že desetletja živita v naseljih brez vode in elektrike. V torek je sodišče objavilo sodbo, kršitev človekovih pravic niso odkrili, pravijo, da je vse v redu, da je država za svoje državljane, živeče v romskih naseljih na jugovzhodu države, storila dovolj. Več

  • Peter Petrovčič

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Družba

    Satanizem, komunistično nasilje, evtanazija

    Velika želja Janše je, da vlado sestavi pred volitvami, saj bi jo po volitvah težje. Morebitnih partnerjev za »sodelovanje« bi bilo manj, saj vsaj dvema strankama, ki sta pripravljeni sodelovati, grozi izpad iz parlamenta. V razmerah »zdaj ali nikoli« je stekla širša mobilizacija. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    21. 2. 2020  |  Mladina 8  |  Politika

    Boštjan Poklukar: »Obžalujem, da ljudje umirajo v Kolpi, tega si ne želim, a to je realnost«

    Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se med poldrugim letom mandata ni veliko oglašal. Pravi, da se to za notranjega ministra ne spodobi. Marsikdo je bil do njegove drže sumničav, predvsem, kar zadeva policijske postopke z migranti na meji. Kadar se je oglasil, je zgolj odločno zagotavljal, da slovenska policija deluje zakonito, strokovno in v skladu s pooblastili. To počne še danes, čeprav skozi stisnjene zobe vendarle priznava, da je država oziroma v njenem imenu policija na meji storila nekatere napake. Še vedno vztraja, da ni šlo za protizakonito ravnanje, pač pa za nejasnosti in nedoslednosti, ki pa so bile posledica odločitev njegove predhodnice Vesne Györkös Žnidar in vlade, katere članica je bila. Več