Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Družba

    Posiljevalci ne gredo v zapor

    Zaradi gospodarskega kriminala je bilo na večletne zaporne kazni v Sloveniji obsojenih že več nekdanjih vodilnih gospodarstvenikov. Na primer nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki je v zaporu preživela že več kot pet let. Nekdanji politik in predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je pred dvema letoma šele začel prestajati dobrih sedem let zapora. Gre za ljudi, ki so oškodovali družbo, protizakonito pridobili premoženjsko korist, v stisko spravili delavce in njihove družine. Temu primerno so tudi izrečene kazni visoke. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 11. 2019  |  Politika

    Kaznivo dejanje ustanavljanja vaške straže 

    Svet za nacionalno varnost, ki mu predseduje premier Marjan Šarec, je odločil, da bo potrebno ukrepati zoper Štajersko vardo (in druge podobne združbe), ki paradira po meji in išče begunce. Menijo, da bi to njihovo početje moralo biti kaznivo. Več

  • Peter Petrovčič

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Ne ubija reka, temveč politiki

    Na predvečer dneva spomina na mrtve so črnomaljski gasilci iz Kolpe potegnili trupli. Tuja državljana sta utonila pri poskusu prečkanja reke in s tem slovensko-hrvaške meje. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Pogojna obsodba za posilstvo

    Mariborsko sodišče je po podatkih časnika Večer končalo sojenje zoper zobozdravnika Nermina Suljića. Bil je obsojen, ker je poskušal med puljenjem zoba posiliti pacientko. Sliši se neverjetno, a tik preden ji je zob izpulil, ji je v roke potisnil svoj spolni ud, potem izruval zob, pacientko dvignil s stola in jo posadil v umivalnik … Zdi se kot klasičen primer poskusa posilstva. Če žrtvi ne bi uspelo iztrgati se mu iz rok in zbežati, bi jo gotovo posilil. A Suljić ni bil obsojen za to, ampak za spolno nasilje. Zagrožena kazen je sicer enako visoka, od enega do desetih let zapora, Suljić pa je bil obsojen na le eno leto zapora, in to ne pravega zapora, pač pa je kazen pogojna. Če v prihodnjih treh letih ne bo storil kakega istovrstnega kaznivega dejanja in bil zanj tudi obsojen (kar je res malo verjetno), jo bo dejansko odnesel le z »opozorilom«. Ali pa niti to ne, saj se je pritožil in dokončno sodbo bo izreklo višje sodišče. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Politika

    So vplivni v sodni dvorani res privilegirani?

    Ko je javnost izvedela za večdesetmilijonski odpis dolga družini Janković, se je spet začelo veliko govoriti o dolgotrajnosti in neuspešnosti kazenskih postopkov zoper ljubljanskega župana. In ne samo zoper njega. Vtis je, da vplivnim politikom in predstavnikom kapitala vedno znova uspe nekako pretentati kazenski sistem. Je to le vtis? Je sistem res preveč radodaren s človekovimi pravicami, kar se izkaže v najbolj razvpitih primerih? Je vprašljiva sodna preiskava kot sinonim za prerazkošne pravice v kazenskih postopkih? Bi jo bilo treba odpraviti? Več

  • Peter Petrovčič

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Politika

    Konec »sprave«

    Študijski center za narodno spravo, ki ga je tik pred iztekom mandata leta 2008 ustanovila prva vlada Janeza Janše, vse od ustanovitve spodbuja polemike o svojem namenu, smiselnosti, prihodnosti … Razlog za to je, da ta javni zavod, financiran iz proračuna, ves čas deluje kot podaljšana roka SDS v kulturnem in političnem boju ter reinterpretaciji novejše zgodovine. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 10. 2019  |  Družba

    Stavka romskih politikov

    Romski svetniki že vse od februarja bojkotirajo Svet romske skupnosti – krovni in državni organ, kjer Romi sami odločajo o svojih zadevah. Moti jih, da ta organ že vse od ustanovitve obvladuje eno romsko društvo, en klan, v bistvu ena romska družina. In dokler bo tako, v svetu ne bodo sodelovali. Več

  • Peter Petrovčič

    11. 10. 2019  |  Politika

    Ve se, kdo je bil za in kdo proti evropskemu načinu življenja

    Čeprav ustavno sodišče še ni objavilo odločbe o zakonu o tujcih, ni dvoma, da bo zakon razveljavljen v delu, kjer predvideva prenehanje sprejemanja prošenj za azil brez izjem in brez individualne obravnave z takojšnjo zavrnitvijo na meji. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Družba

    Zakaj romski otroci v posebnih osnovnih šolah pridobijo več znanja kot v rednih

    »Smo odprta šola in z veseljem sprejmemo vsakega gosta,« se je glasilo vabilo črnomaljske Osnovne šole Milke Šobar - Nataše. Ker gre za osnovno šolo z največjim odstotkom romskih otrok in ker takšne šole posebej nerade odpirajo vrata javnosti, vabila ni bilo mogoče prezreti. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 10. 2019  |  Družba

    Ustavno sodišče razveljavilo zakon o tujcih

    Po neuradnih a zanesljivih informacijah so ustavni sodnice in sodniki razveljavili novelo zakona o tujcih, ki jo je pred leti sprejela vlada Mira Cerarja. Razveljavili so sporni 10b. člen, ki je določal, da lahko policija na meji zavrača vse prošnje za azil brez individualne obravnave. Več

  • Peter Petrovčič

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Družba

    Otroke na električni skiro?

    Evropski teden mobilnosti je vseevropski dogodek, namenjen ozaveščanju o težavah, povezanih s prometom in z avtomobilom. Pri vsem skupaj so najpomembnejši mladi, te so, v skladu s krovnim motom letošnjega tedna mobilnosti »Gremo peš«, spodbujali k pešačenju. Več

  • Peter Petrovčič

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

    Patria 2.0

    Državni zbor je ustanovil parlamentarno preiskovalno komisijo z namenom ugotavljanja politične odgovornosti vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Gre verjetno za najbolj ustavno in zakonsko sporno preiskovalno komisijo doslej. Politiki naj bi ugotavljali pravilnost (strokovnih) odločitev posameznih tožilcev in sodnikov. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

    Pozapremo delavce, ne kapitala

    Kakšen je pogled na migracije in z njimi povezano tihotapstvo skozi oči največje ovire na poti v zahodno Evropo – varnostnih organov v državah na balkanski begunski poti. Recimo skozi oči slovenske policije. O tem smo spregovorili s Tomažem Peršoljo, vodjo sektorja za organizirano kriminaliteto. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Politika

    V Nemčiji begunec, v Sloveniji zapornik

    Ko se je konec julija nemški državljan turške narodnosti Ismet Kilic z ženo in dvema otrokoma vračal z dopusta na Hrvaškem, ga je aretirala slovenska policija. Odtlej sedi v priporu, saj je videti, da se je slovenska država odločila, da ga izroči turški, tam pa mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Kilic ni kriminalec, pač pa begunec in ena izmed številnih žrtev turškega režima, zaradi česar je v Nemčiji že pred več kot dvajsetimi leti dobil politični azil. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Politika

    Izgubljeni s prevodom

    Sira, tudi sama nekoč begunka, dela kot prevajalka za več jezikov v azilnih postopkih. V zameno za (begunski) denar resnične zgodbe prosilcev za azil spreminja v zgodbe, na podlagi katerih je pridobitev statusa begunca skorajda zagotovljena. Sira je osrednji lik v filmu Le temps des égarés (Doba izgubljenih op.p.) in zgodba se dogaja v Franciji. A eno od sporočil fikcije je v tem primeru tudi povsem realna, bistvena, pogosto odločilna vloga, ki jo imajo prevajalci v postopkih pridobivanja mednarodne zaščite, v azilnih postopkih. »Usoda beguncev ni v njihovih rokah ali v rokah odločevalcev na strani države, pač pa v rokah prevajalca v konkretnem azilnem postopku,« je lani ob tem času za Mladino povedal iranski begunec Ramin Shadani, ki je v času begunske krize konec leta 2015 delal kot prevajalec za UNHCR ter kasneje za Slovensko filantropijo. Več

  • So uničevalci okolja morilci?

    Mladi po vsem svetu, ki jih je spodbudila švedska najstnica Greta Thunberg, protestirajo zoper uničevanje okolja, pretirano izrabo naravnih virov, globalno segrevanje … Protestirajo zato, ker je očitno, da nismo sposobni ravnati, kot je prav, in zmanjšati človeško obremenjevanje okolja. In to kljub temu, da je uničevanje okolja sicer družbeno sprejeto kot zavržno ravnanje. Zoper okolje je mogoče storiti tudi več kaznivih dejanj, le preganjajo se ne. Glavni problem je pač v tem, da okolje ne more najemati najboljših odvetnikov, vlagati tožb, odškodninskih zahtevkov, predlogov za kazenski pregon. Bo kdo brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki spodbuja krčenje amazonskega pragozda, obtožil »ekocida«, genocida nad okoljem, kaznivega dejanja uničevanja planeta? Več

  • Peter Petrovčič  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Politika

    Neresnost politike in stroke

    V zadnjih petih letih je tožilstvo zaradi sovražnega govora vložilo manj kot dve obtožnici na leto, obsojena pa je manj kot ena oseba na leto. Takšno stanje je posledica že skorajda večne (strokovne) razprave o tem, ali slovenska zakonodaja omogoča ali onemogoča pregon sovražnega govora. Nekaj mora biti hudo narobe, če se niti stroka ne more zediniti, kako razlagati posamezen člen kazenskega zakonika. Na to je v zadnji številki Delove Sobotne priloge opozoril tudi nekdanji ustavni sodnik ter pro bono pravni zastopnik izbrisanih in prosilcev za azil Matevž Krivic. Svoj zapis je naslovil z besedami »Zakaj je 297. člen kazenskega zakonika treba čim prej spremeniti«. Več

  • Peter Petrovčič

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Politika

    Richard, begunec iz Konga in z družino že peto leto živi v Sloveniji: Delam z ljudmi različnih narodnosti

    »Vsak dan smo pred poukom dvigali zastavo, mirno smo stali v vrsti, potem pa peli in plesali v čast predsednika Mobutuja. Pred vsakimi poročili so na televiziji pokazali njegovo podobo, na kateri je stopal z neba kot bog. Ko smo bili otroci, smo bili vsi prepričani, da je bog, da ne more umreti in da je edini, ki lahko obvaruje Kongo. Tega, ko smo bili otroci, nismo opazili, a z očmi odraslega je seveda postalo očitno, da so iz dolgoletnega predsednika načrtno delali polbožanstvo,« se otroških let spominja Richard iz Demokratične republike Kongo, ki zdaj z družino že peto leto živi v Sloveniji, kjer imajo vsi priznan status beguncev. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba

    Spolne zlorabe ne smejo zastarati?

    Marija, Neža in Eva so ženske, ki so v preteklih mesecih za Mladino spregovorile o svoji izkušnji iz otroštva, ko so bile spolno zlorabljene. Njihova imena so izmišljena, družbena stigma je še vedno prevelika, da bi v javnosti nastopile z imenom in priimkom, se postavile pred fotografski objektiv … Vse so zlorabile osebe, ki so jih dobro poznale, brat, sosed, duhovnik. Poleg tega jih druži tudi to, da so pretekla dolga leta, desetletja, preden so bile o stiski, v kateri so vse od otroštva, sposobne spregovoriti sploh komurkoli, prijateljem, sorodnikom, kaj šele policiji, tožilstvu, sodnikom. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba

    Časnik Delo z globo nad pozornega in kritičnega bralca medijev Borisa Vezjaka

    Boris Vezjak je profesor na dveh fakultetah v Mariboru, filozofski in pedagoški. Že nekaj let pa na svojem blogu In media res nastavlja ogledalo (slovenskim) medijem. Ima veliko dela, iz leta v leto več. Več

  • Ali pri tihotapljenju beguncev aktivno sodeluje tudi azilni dom?

    Ko se je Ibrahim Elmanjori, prosilec za azil iz Libije, neke tople zgodnje julijske noči odpravil na cigareto na dvorišče ljubljanskega azilnega doma na Viču, so se zanj začele težave. Ne, ker je kadil, ampak zaradi tistega, čemur je bil priča. Trdi, da je videl tihotapljenje ljudi, pri katerem so sodelovali varnostniki iz azilnega doma. »Videl je nekaj varnostnikov, ki so peljali ljudi ven iz zaprtega dela kampa za denar, zunaj na bližnji cesti pa so čakali avti,« piše v izjavi za javnost, naslovljeni »Boj za svobodo«. Več

  • Mama in mama, oče in oče

    Gejevske in lezbične družine so realnost. Ne samo take, ki so še vedno prisiljene živeti v »ilegali«, pač pa tudi »legalizirane«, »legalne«, pravno priznane. Pred skoraj desetimi leti je vrhovno sodišče slovenskima (in ameriškima) državljanoma istega spola, ki sta otroka posvojila v ZDA, posvojitev priznalo. Podobno je zatem družinske pravice pridobila slovenska družina istospolnih partnerjev, ki je v ameriški zvezni državi Kaliforniji to postala ob pomoči nadomestne matere. Več

  • Nič več oaza sovražnosti?

    Petnajstega februarja 2011 malo po enajsti dopoldan se je na spletni strani ene izmed radijskih postaj pod prispevkom o tatvinah, ki naj bi jih zagrešili Romi, pojavil naslednji zapis: »Par palc amonala, par bomb M75 in par AK-47 za vsak slučaj, mislim, da drugače ne bo šlo. Ali pa tista varianta eden po eden bi tudi šla, da se malo zamislijo. K. prosim za glasbeno željo: Korado/ Brendi, kam so šli vsi cigani.« Tožilstvo je pisca preganjalo zaradi sovražnega govora, a je bil konec leta 2013 pravnomočno oproščen. Številni podobni zapisi na spletu, tudi taki, da bi bilo treba na meji streljati prihajajoče begunce, so v Sloveniji še dandanes dovoljeni, pisce domnevno varuje svoboda govora. Več

  • Vaške straže

    Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo politično motivirano hujskanje k samoobrambi obmejnih prebivalcev pred begunci manifestiralo v obliki ustanavljanja paravojaških enot po zgledu tistih z ameriško-mehiške meje. Pred dnevi so mediji v lasti SDS ponosno objavili reportažico o delovanju prve takšne »vaške straže«. Vaški stražarji v »uniformah« so spregovorili o načinu delovanja, sledenju beguncem, streljanju v zrak … Več

  • Odgovornost za sovražnost

    Slovenija je, če jo postavimo ob bok primerljivim evropskim državam, malodane oaza sovražnega govora. Je država, ki je zakonodajno najbolj med vsemi članicami EU zamejila možnosti za kazenski pregon sovražnega govora, vrhovno tožilstvo pa ga je z dodatno omejujočo razlago zakona povsem onemogočilo. Tudi na spletu je »svoboda govora« tako rekoč popolna, s tem pa je popolna tudi svoboda sovražnega govora. Družbenih omrežij za sovražne zapise uporabnikov v Sloveniji tako ni mogoče poklicati na odgovornost, kar lahko storijo v vedno več evropskih državah. Včasih so te omejitve vsaj za medije še veljale, z »uravnoteževanjem« medijskega prostora, ki se ga je v času vodenja države lotila SDS, pa so te omejitve padle. Stanje se je še poslabšalo, ko je ta stranka neposredno vstopila v lastništvo in upravljanje medijev, saj ti zgolj navzven delujejo kot »mediji«, dejansko pa gre za del strankinega ustroja. Zato seveda nimajo nobenih zadržkov pri širjenju sovražnega govora, to je del njihove politične agende. Več

  • Peter Petrovčič

    28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Družba

    Izpoved ženske, ki jo je v otroštvu zlorabil duhovnik

    Žrtve spolnih zlorab povsem pričakovano nerade javno govorijo o svoji izkušnji. Žrtve spolnih zlorab duhovnikov še toliko težje, saj cerkev in posledično lokalno okolje še posebej močno pritiskata na žrtev. Molk pa koristi zgolj in samo cerkvi in duhovnikom, ki so zagrešili ena izmed najbolj zavržnih kaznivih dejanj. Zato razširjenost spolnih zlorab v cerkvi ostaja zavita v skrivnost in cerkvenim dostojanstvenikom omogoča minimiziranje problema. A vsaka zloraba je preveč, ne glede na to, v katerem okolju je do nje prišlo. To je zgodba, ki razkriva občutja ene od žrtev, ki jo je zlorabil duhovnik. Več

  • Peter Petrovčič

    28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Politika

    Migrantski kriminal

    Odvetnica in podpredsednica stranke Domovinska liga Lucija Ušaj Šikovec je pred časom ljudem, ki so jim »ilegalni migranti povzročili škodo«, ponudila svoje storitve – povabila jih je, naj se oglasijo pri njej, da bo zanje pripravila »skupinsko tožbo«. Skupinsko, ker je omenjenih oškodovancev kaznivih dejanj že toliko, da bi skupaj lahko vložili t. i. kolektivno tožbo zoper državo, ker ni poskrbela za varnost njihove lastnine. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Politika

    Za železno ograjo

    Prihaja čas dopustov. Čas, ko bodo morda ljudje lahko, četudi za kratek čas, ugledali stanje na slovensko-hrvaški meji, ko jo bodo prečkali med potjo na morje. Na tej meji je zdaj že 116 kilometrov rezilne žice in 67 kilometrov »humanejše« panelne ograje, ki pa ima na vrhu vseeno razpeto rezilno žico. Tam patruljirata policija in vojska v polni bojni opremi. Dodatnih 40 kilometrov ograje je že na poti, država pa bo v kratkem mejo pokrila tudi z videonadzorom. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Kultura

    Zgodbe o beguncih

    »Tudi letošnji Festival migrantskega filma vabi k razmisleku, zakaj se nekdo odloči in zapusti domači kraj v upanju na boljše življenje. Zakaj ne živimo vsi enakega udobja? Ali je res kraj rojstva lahko povod za srečno ali nesrečno življenje? Ali gre za slo po življenju ali za beg pred njim? Je drugačnost res drugačnost ali je le odsev nas samih, naš drugi jaz?« je pred letošnjim Festivalom migrantskega filma zapisala Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije. Več

  • Peter Petrovčič

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Politika

    Zakaj se nihče ne ukvarja s stiskami, v katerih se znajdejo sodnice in sodniki?

    V vsaki, še tako majhni skupini ljudi najdemo introvertirane in ekstrovertirane osebnosti, tihe in glasne, hitre in počasne, pedantne in šlampaste, »zdrave« in »bolne« … Prevladujoč socialni status, izobrazba, politična opredelitev ali druge osebne okoliščine v neki skupini na omenjene razlike nimajo posebnega vpliva. Zato imamo tudi takšne in drugačne ljudi, ki lahko usodno odločajo o prihodnosti drugih. Recimo takšne in drugačne politike in političarke. Ali pa sodnike in sodnice. A prvi pridejo in grejo, predstavniki sodne veje oblasti pa ostajajo, nemalokrat vso poklicno pot, v sodnih dvoranah. Več