Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Družba

    Romi in njihovi gospodarji

    V sredo se je pred kazenskim sodiščem nadaljevalo sojenje celi vrsti Romov iz Dobruške vasi. Očitajo jim, da so s postavitvijo hiš in barak kršili kazenski zakonik in s tem storili kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine. Moteči so skratka postali po več kot 50 letih prebivanja na tem območju preprosto zato, ker se je občina Škocjan na mestu romskega naselja odločila zgraditi čistilno napravo in gospodarsko-tehnološki center. Projekt pa sta z zavedanjem, da tam stoji romsko naselje, sofinancirali tudi država in EU. Več

  • Peter Petrovčič

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Politika

    ZDA so največja grožnja svetovnemu miru

    V sedanjih mednarodnih geopolitičnih razmerah, ko se je ameriški predsednik Donald Trump odločil z vojaško eskalacijo ameriško-iranskega spora domačim volivcem pokazati »odločnost«, je zanimivo vprašanje, kdo je po mnenju ljudi ta hip največja grožnja svetovnemu miru. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Politika

    Je poslanec last politične stranke?

    Zvonko Lah danes ni več poslanec v državnem zboru. Nekoč je bil. Leta 2008 je bil izvoljen na kandidatni listi SDS. Leta kasneje je, domnevno zaradi nestrinjanja s politiko stranke, prestopil v NSi. SDS je tedaj od njega zahtevala vrnitev mandata, čeprav je bilo to v nasprotju z ustavo, in tudi vrnitev stroškov izvolitve. To je kasneje zahtevala s tožbo, od njega je terjala 8000 evrov. Na prvi pogled bizarna tožba je te dni dobila pravnomočni epilog na sodišču. SDS se je pohvalila, da ji mora v skladu z odločitvijo sodišča nekdanji poslanec vrniti 5000 evrov stroškov in obresti. Enaka usoda zdaj skoraj zagotovo čaka Andreja Čuša, nekdanjega poslanca SDS, ki je zapustil stranko in se je, kakor Lah, zaradi tožbe te znašel na sodišču. Več

  • Ženske in ustavni sodnik

    Ena izmed osnovnih civilizacijskih pridobitev je pravilo, da je kazen za prepovedano ravnanje vnaprej določena in da je sorazmerna s hudostjo prepovedanega ravnanja. Zato se za krajo hlebca kruha ne gre v zapor, za umor pa je predpisana najvišja kazen. Iz (sorazmerne) višine sankcije za neko ravnanje lahko torej sklepamo, kako visoko družba postavlja varovane dobrine in pravice … Za kršitev zakonske obveze enakopravne zastopanosti spolov na kandidatnih listah političnih strank, s katerimi te nastopajo na volitvah, je v Sloveniji predvidena sankcija razveljavitev kandidatne liste. To velja za posamezne kandidatne liste v volilni enoti, kjer ta obveza ni bila spoštovana. Nesorazmerna bi bila sankcija prepovedi nastopa na volitvah za posamezno politično stranko. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Ddr. Jaklič in gospod Hyde

    Na ustavnem sodišču so bila že v preteklosti trenja med sodnicami in sodniki. A doslej so te reči ostajale za štirimi stenami. Potem je marca leta 2017 ustavni sodnik postal ddr. Klemen Jaklič – po mnenju nekaterih čudežni deček slovenskega pravnega sveta, po mnenju drugih najbolj očitno strankarsko (SDS) pripaden ustavni sodnik v celotni zgodovini ustavnega sodišča. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Reka ljudi in ljudje v reki

    Migracije so letos tudi v Sloveniji dokončno postale stalnica med najpomembnejšimi postranskimi temami za pogovore, prepire, pridobivanje političnih točk in celo za konstruktivne razmisleke. Pričakovano je bilo teh precej manj kot vsega drugega. Nekaj pa jih je vendarle bilo, spodbudila jih je tudi država, recimo ustavno sodišče, in celo politika. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Drugorazredni

    Verjetno ste urejali formalnosti pri državnem organu – recimo na upravni enoti – in naleteli na gnečo pred sprejemnim okencem, na dolgotrajnost vsebinskega reševanja zadeve, na nedosegljivost uradnih oseb po telefonu. To se zgodi, kadar je zaradi številnosti vlog pritisk na upravni organ velik. Navadno takšne razmere ne trajajo večno. Za tujce, predvsem za delavce migrante, je to vsakdanjik. To potrdi že bežen obisk oddelka za tujce na ljubljanski upravni enoti – še preden se začnejo uradne ure, je čakalnica polna. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Evropski obisk v Črnomlju

    Grobova neznanih beguncev (eden je medtem že dobil ime), ki sta se utopila v Kolpi in sta pokopana na črnomaljskem pokopališču Vojna vas, so obiskali poslanci evropskega parlamenta. Ne slovenski evropski poslanci, pač pa poslanci, člani Evropske združene levice in Zelene nordijske levice. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Kršeno načelo poštenega sojenja?

    Ko je ustavno sodišče odločalo o zakonu o tujcih, je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič z ločenim mnenjem presenetil v več pogledih – recimo z edinim glasom za ustavnost zakona in tudi z osebnim obračunavanjem z enim od sodniških kolegov. Med tem, ko smo se vsi ukvarjali z nezaslišanostjo obračunavanja na osebni ravni ali kvečjemu neprimernostjo njegovega glasu v prid sporne protibegunske zakonodaje, je nekdanji predsednik vrhovnega in ustavnega sodišča Franc Testen očitno edini dobro prebral ali pa vsaj razumel omenjeno ločeno mnenje. In Testen trdi, da je Jaklič namerno zavajal in celo »prilagodil« besedilo zakona o tujcih, da je lahko sploh argumentiral svoj glas za zakon. Več

  • Peter Petrovčič

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Družba

    Pouk iz nazadnjaštva

    Kadar so mladi deležni izobraževanja o enakosti spolov, enakopravnosti ne glede na spolno usmerjenost, pravici žensk do samoodločbe in podobnih (ustavnih) pravicah, so organizacije, ki to ozaveščanje izvajajo, pogosto kritizirane, češ da so uničevalke tradicionalnih družinskih vrednot, naroda samega. Obstaja tudi drugačno izobraževanje, kjer mlade učijo nasprotno. Je (tudi) z njim kaj narobe? Več

  • Peter Petrovčič

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

    Pomoč beguncem, ki se je sprevrgla v pomoč policiji pri obračunavanju z begunci

    Ko je pred časom od izčrpanosti in podhladitve v gozdu blizu Ilirske Bistrice umrl 20-letni begunec iz Sirije, se je postavilo vprašanje, ali se begunec v stiski v Sloveniji res nima na koga obrniti, koga poklicati na pomoč. Pri umrlem beguncu je že bilo tako. Očitno se ni imel na koga obrniti ali pa si tega ni upal. Tik pred smrtjo je poklical na pomoč – a v Nemčiji živeče sorodnike, ne pa policije ali humanitarne organizacije. Nazadnje so sorodniki iz Nemčije tudi prišli in ga našli, bilo je prepozno. Več

  • Peter Petrovčič

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

    Nelegalne vaške straže in legalna strelska društva?

    Po novem bo policija lahko različnim skupinam ljudi, ki se vedejo kot pripadniki policijskih ali vojaških sil, izrekala denarne kazni, saj bo takšno organiziranje po zakonu veljalo za prekršek. Vsaj ena politična stranka – Stranka slovenskega naroda, ki jo vodi Andrej Šiško – bo zdaj težko vztrajala pri aktivnostih, ki v vsem spominjajo na aktivnosti organiziranega represivnega organa, torej pri Štajerski vardi. Kaj pa SDS, ki prek svojega veteranskega društva počne točno to, kar naj bi zdaj prepovedovala zakonodaja – posnema vojaško delovanje, paradira in prireja tako imenovana strelska tekmovanja …? Več

  • Peter Petrovčič

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Družba

    Begunčevo ime

    Begunska pot ljudi, ki iz drugih delov sveta bežijo v Evropo, se včasih konča v »neoznačenih« grobovih. Tudi v Sloveniji. To se je zgodilo beguncema, ki ju je nekega pomladnega dne odnesla Kolpa. Nekaj dni kasneje je njuni trupli našla policija in nedavno so ju pokopali na pokopališču Vojna vas v Črnomlju. Na enem izmed začasnih nagrobnikov piše »Neznana oseba 1«, na drugem »Neznana oseba 2«. Več

  • Peter Petrovčič

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Družba

    Domobransko pokopališče

    Na začetku oktobra je predsednik SDS Janez Janša objavil novo pesem, posvečeno domovini. V njej opeva lepote Slovenije, med drugim Orlov vrh, majhno jaso na skrajnem južnem delu griča, na katerem stoji ljubljanski grad. Širši javnosti neznano znamenitost. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Družba

    Pravica do imena

    Na pokopališču Vojna vas v Črnomlju stojita improvizirana nagrobnika. Na enem piše »Neznana oseba 1«, na drugem »Neznana oseba 2«. V grobovih sta pokopana begunca, ki ju je nekega pomladnega dne odnesla Kolpa, nekaj dni za tem pa ju je našla policija. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Družba

    V Španiji ljudje na ulicah …

    Na španske ulice sta v zadnjih tednih ljudi pognala dva primera skupinskih posilstev. Obema primeroma je skupno to, da je več mladih moških posililo dekle, ki je bilo vinjeno ali drugače omamljeno. V enem primeru je šlo celo za mladoletnico, le 14 let staro deklico. Skupna obema primeroma pa je tudi odločitev sodišča, da ni šlo za posilstvo, pač pa zgolj za spolno zlorabo. Tovrstno odločitev spremljajo povsem praktične posledice v obliki vsaj za tretjino nižjih kazni za napadalce, saj je spolna zloraba po španski zakonodaji pač blažje kaznivo dejanje od posilstva. Enako pomembno pa je tudi simbolno sporočilo, da mora žrtev spolnega napada pokazati odločen upor zoper spolni odnos, sicer to ne more biti posilstvo. Posilstvo in spolni napad namreč po španski zakonodaji predvidevata nasilje ali ustrahovanje s strani napadalcev, ki pa v primerih, ko je žrtev omamljena ali celo nezavestna, pač ni potrebno. Enak (pravni) problem ima tudi Slovenija in tudi velika večina drugih evropskih držav. Tudi v Sloveniji je za posilstvo ali spolno nasilje nujen obstoj grožnje ali sile med storitvijo kaznivega dejanja, sicer gre za kako blažje kaznivo dejanje ali pa sploh ne za kaznivo dejanje. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Družba

    Najboljši televizijski oče

    Mnogi po svetu, tudi v Sloveniji, so odraščali ob komični nanizanki The Bill Cosby Show. Pravega družinskega očeta v nanizanki, Cliffa Huxtabla, je igral Bill Cosby, danes 82-letni komik. Dolga leta občudovani igralec, ki je bil med drugim v preteklosti ovenčan tudi z nagrado »Greatest Television Dad«, pa je vsa dolga desetletja imel tudi skrito, temno plat. Več

  • Peter Petrovčič

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Politika

    Čudna sodnikova argumentacija

    V nedeljo je okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić na nacionalni televiziji pojasnjeval teorije zarote in delovanje neformalnih združb, ki naj bi obvladovale državo. Kot sodnik, ki je obsodil Francija Frantarja, enega izmed bolj znanih pedofilskih duhovnikov, je pokomentiral tudi ta »svoj« primer – in presenetil s pogledom na duhovnikovo skrajno zavržno ravnanje. Več

  • Peter Petrovčič

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika

    Kdo je usmeril prst v Accetta?

    Na drugi oktobrski ponedeljek je ustavno sodišče razveljavilo del zakona o tujcih, ki je vladi in državnemu zboru omogočal zaprtje meje – policija bi lahko brez izjem prenehala sprejemati prošnje za azil in ljudi prisilno vračala na Hrvaško in v druge države. Tako pač to ne gre, so odločili ustavne sodnice in sodniki. Odločili so, da ima država seveda pravico odločati o prošnjah za azil tako ali drugače, a da odločati (in sprejemati prošnje) pač mora. Ker v nasprotnem primeru trpijo pravice do azila upravičenih ljudi, ki jih določa mednarodno pravo. Gre za odločitev, ki bi jo lahko šteli med pomembnejše in ponosnejše trenutke ustavnega sodišča in bi si zaslužila primerno pozornost. A o vsebini se je kmalu prenehalo govoriti, debato je stran od nje speljal ustavni sodnik Klemen Jaklič, edini, ki je glasoval proti. Več

  • Peter Petrovčič

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Družba

    O tolpah in predsodkih

    Prejšnjo sredo je v Kočevju potekala kulturna prireditev pod geslom »Stop nasilju« v organizaciji istoimenske civilne pobude. Pelo in plesalo se je, govorniki pa so opozarjali na naraščajoče nasilje mladoletniških tolp, romskih načeloma, čeprav te besede naravnost ni izrekel nihče. Iz Kočevja že več mesecev prihajajo opozorila o domnevnem pouličnem nasilju in pozivi k samoorganiziranju, državljanski nepokorščini, če država krajevnega prebivalstva ne bo zavarovala. Več

  • Peter Petrovčič  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Politika

    Le vsakega četrtega obsodi sodnik

    Drame iz ameriških sodnih dvoran – retorične bravure in brezhibno poznavanje prava odvetnikov in tožilcev ter odločnost sodnika v zrelih letih –, ki jih spremljamo na malih in velikih zaslonih, obstajajo dejansko le še pred filmskimi kamerami. V ZDA je le vsakemu dvajsetemu obtožencu v kazenskem postopku dana možnost, da se zagovarja pred sodnikom. Slovenija je v tem pogledu dolgo veljala za zgled ohranjanja človekovih pravic v kazenskih postopkih, pred sodnikom so svojo plat zgodbe lahko povedali tako rekoč vsi, ki jim je grozila kazenska obsodba, v najhujšem primeru celo zapor. A v zadnjih sedmih letih se je to povsem spremenilo. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Politika

    »Brez podlage«

    Okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić je pred časom presenetil z opozorilom, da nanj pritiskajo (mednarodni) neformalni centri moči, ki obvladujejo vrhove pravosodja. To je storil med razglasitvijo oprostilne sodbe za Milka Noviča. Več

  • Obmejni stražarji v zaporu

    Da Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami naraščajoče sovražnosti do drugačnih, predvsem do beguncev, ne jemlje resno, je dejstvo. V sosednji Avstriji je vsako leto zaradi sovražnega govora obsojenih več kot sto ljudi, v Sloveniji pa manj kot eden. V Franciji je kazen za samoorganizirano varovanje meje zapor, v slovenskih medijih pa gledamo in beremo reportaže o druženju s »štajersko vardo« in »obmejnimi stražarji«. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Politika

    Dan v zaporu = 100 evrov

    Še ne tako davno je Slovenija storilce prekrškov, šlo je za tiste, ki kazni sploh niso mogli plačati, pošiljala v zapor. To je bil zgolj »streznitveni« nekajtedenski zapor, ki naj bi najbolj »uporniške« neplačnike prepričal, da globo morajo plačati. Ta dolžnost je ostala tudi po izpustitvi iz zapora. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Družba

    Vse žrtve na balkanski begunski poti

    Predstavljajte si, da ste stari 18 let in daleč od doma, na drugi celini prestajate zaporno kazen, ker ste nekoga ugrabili in ga več ur vozili naokoli z avtom. Težko si je zamisliti, kakšno je moralo biti življenje mladega človeka, da ga je prignalo tako daleč. To je resnična zgodba treh mladih fantov iz Alžirije in Maroka, ki so jih pred dnevi vklenjene pripeljali na novomeško okrožno sodišče ter dva izmed trojice zaradi ugrabitve Belokranjca Mirka Moravca obsodili na zaporno kazen in izgon iz Slovenije. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Politika

    Neodgovornost do sovražnosti

    V Sloveniji sovražniki drugačnosti (še) ne hodijo naokoli z avtomatskim orožjem in ne streljajo ljudi. A to še ne pomeni, da nimamo težav s sovražnostjo. Vrhovno sodišče je pred dnevi namignilo, da je najhujše oblike sovražnega govora mogoče in tudi treba kazensko preganjati. Nekaj zadržanih poskusov spopada s sovražnimi vsebinami v medijih (predvsem na njihovih spletnih straneh) vsebuje predlog nove novele zakona o medijih. Več

  • Namesto v zapor v službo

    Vse do leta 2014 smo v Sloveniji poznali uklonilni zapor. To je bil zapor za storilce prekrškov, namenjen »streznitvi« neplačnika globe. Za kršitelje zakonov in družbo pa obstaja boljša pot. Kazni za prekrške in za (ne prehuda) kazniva dejanja se lahko odslužijo z delom v splošno korist. Lani je tako »dolg družbi« poravnalo skoraj 800 ljudi. Več

  • Ustavno sodišče, na pomoč

    Ustavno sodišče je policiji dalo zeleno luč za uporabo dronov oziroma brezpilotnih letalnikov za potrebe izvajanja njenih nalog. S tem je razočaralo varuha človekovih pravic, ki je izpodbijal ustavnost zakonske ureditve, ker je po njegovem mnenju ta tako »izrazito splošna, da ne more biti zadoščeno iz ustave izhajajoči zahtevi po sorazmernosti posegov v človekove pravice s koristmi«. A nekaj je varuhu vseeno uspelo, ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o nalogah in pooblastilih policije glede uporabe tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic. Več

  • Peter Petrovčič

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Politika

    Preseljevanje se ne bo nehalo

    Vsakič, ko se na južni meji zgodi kaj izstopajočega – pred dnevi je bil tak dogodek prihod nekoliko večje skupine beguncev –, oblast tja pošlje dodatne policiste in vojake, naroča in postavlja nove kilometre ograje in rezilne žice, nočne kamere, brezpilotne letalnike, po novem tudi oklepnike. Odziv slovenske vlade (in drugih vlad v soseščini) daje občutek, kot da gre za začasen in tudi preprosto rešljiv »problem«. A migracije so precej bolj večplastno vprašanje, ki ga z delnimi ukrepi ni mogoče rešiti. Za začetek si bo treba priznati, da so vedno bile, so in bodo ostale stvarnost, dejstvo, ne pa naključen dogodek, nekakšna anomalija. Več

  • Peter Petrovčič

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Družba

    Sovražni internet

    Dandanes so najpomembnejše gojišče sovražnosti, sovražnega govora in spodbujanja nestrpnosti do drugačnih družabna omrežja. Zavedanje o tem se širi, počasi, a vendarle se. Prva evropska država, ki je za potrebe boja s sovražnostjo na družabnih omrežjih sprejela poseben zakon, je bila Nemčija. Naslednja velika država, ki bo to storila, bo Francija. Več