Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Politika

    Zakonito nečloveško ravnanje?

    Sedemnajstega oktobra 2017 je v Ljubljani potekala prava drama. Notranje ministrstvo pod vodstvom ministrice Vesne Györkös Žnidar je zapovedalo deportacijo sirskega prosilca za azil Ahmada Šamija, ta pa se je ob pomoči aktivistov Ambasade Rog in poslancev SD Jana Škoberneta in Levice Mihe Kordiša skril v poslansko pisarno SD. Okoli poldneva tisti dan je potem v solzah stopil iz državnega zbora, potem ko je prejel zadovoljiva zagotovila večine poslanskih skupin, predsednika državnega zbora Milana Brgleza in premiera Mira Cerarja, da bo izgon do nadaljnjega odložen. Šamijev boj z državo se tisti dan ni končal, ampak šele dobro začel in je trajal več kot štiri leta. Nazadnje mu je država podelila status begunca in lahko je sledila združitev družine, s katero zdaj živi v Ljubljani. Žena je vključena v postopke integracije, tri hčere se šolajo, sam pa predvsem trpi zaradi v zadnjih letih zelo poslabšanega zdravstvenega stanja. A zdi se, da se iz te zgodbe nismo naučili ničesar, da si tega niti ne želimo.

  • Peter Petrovčič

    26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Politika

    Smrtonosna rezilna žica

    Robert Golob je že pred lanskimi volitvami, od katerih je zdaj že več kot leto dni, napovedal, da bodo »tehnične ovire«, torej rezilna žica in panelne ograje, s slovensko-hrvaške meje odstranjene. Ker je z novim letom Hrvaška vstopila v schengensko območje, kar pomeni popolno odprtje meja med državama, nehumane ovire na meji tudi z najbolj ksenofobnega vidika niso smiselne. Koliko smrti pa so povzročile, odkar jih je leta 2015 začela postavljati vlada Mira Cerarja, njene naslednice pa so jih vztrajno dograjevale?

  • Peter Petrovčič

    19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Družba

    Ponovno posiljena

    Dve leti bo tega, bil je 4. junij 2021, ko je bila v državnem zboru ob soglasni podpori parlamentarnih strank sprejeta redefinicija kaznivega dejanja posilstva, ki je prinesla nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu: »Samo ja pomeni ja.« »Skupaj smo spremenili družbo na bolje,« je tedaj dejala Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, ki je vodil združen pritisk civilne družbe in nevladnih organizacij na politiko, da stori ta civilizacijski korak po zgledu številnih evropskih držav. Šlo je za jasno sporočilo »o popolni netoleranci do nasilja« ter »o višjem varstvu žrtev in razbijanju molka, ki spremlja spolno nasilje«, kar je bilo tedaj slišati z vseh strani. Prejšnji petek je sodišče oprostilo pet posilstva obtoženih fantov, čeprav je šlo za ravnanje, ki ga je res težko opisati drugače kot skupinsko posilstvo petnajstletnice. Kaj se je zgodilo? Kako se je sploh lahko?

  • Peter Petrovčič

    19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Družba

    Slovenski lovni turizem

    »Za prave lovce je poleg uplenjene divjadi pomembno tudi prvobitno doživetje divjadi in drugih prostoživečih živali v njihovem naravnem okolju. Narava v naših loviščih je med najbolj ohranjenimi v tem delu sveta, zato je lov v njih za vse prave lovce še posebej zanimiv. Za pristno doživetje narave in prostoživečih živali v njej ponujamo tudi možnosti nastanitve …« To ni oglas kakega lovskega rezervata v kaki eksotični državi na drugem koncu sveta. To je vabilo Zavoda za gozdove Slovenije tujim (in domačim) komercialnim lovcem na lovni »safari« v slovenske gozdove.

  • Peter Petrovčič

    19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Politika

    Obvezni dopolnilni pouk slovenščine

    Odnos Slovenije do nujno potrebne integracije in vključevanja tujcev je slab. To področje na ravni države sistemsko ni urejeno, izvaja se zgolj izjemoma, zgolj v nekaterih okoljih in je odvisno od volje posameznikov v (lokalnem) okolju. Lep primer je šolstvo, kjer je najosnovnejši integracijski proces –učenje slovenščine za otroke priseljencev – prepuščen posameznim šolam, njihovim ravnateljem, učiteljem. A načrtovane spremembe zakona o osnovni šoli (tudi) na tem področju vendarle prinašajo nekatere novosti.

  • Peter Petrovčič

    12. 5. 2023  |  Mladina 19  |  Politika

    (Ne)očiščeni represivni aparat

    Gibanje Svoboda Roberta Goloba se je na oblast zavihtelo tudi z obljubo, da bo represivnemu aparatu – policiji in spremljajočim službam na notranjem ministrstvu – povrnilo ugled in vlogo, ki naj bi jo policija imela v (najbolj) demokratičnih ureditvah. Da torej policija ne bo več osovražen državni organ, orodje v rokah oblasti brez nekdanjega dokaj velikega zaupanja javnosti, ampak bo spet predvsem »v službi ljudi«. Leto kasneje se zdi, da se je proces demokratizacije policije povsem ustavil, še preden se je zares dobro začel.

  • Peter Petrovčič

    12. 5. 2023  |  Mladina 19  |  Družba

    Sojenje peterici, obtoženi posilstva 15-letnice

    Na dan sojenja petim fantom, ki jim tožilstvo očita, da so posilili mladoletno dekle, je bil pred ljubljansko sodno palačo napovedan shod v podporo obtoženim posilstva, ki se ga je sicer udeležilo le nekaj njihovih bližnjih. Drugačen, bolj množičen pa je bil odziv javnosti na spontanem shodu proti kulturi posilstva.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Družba

    Suhi obrok, plastenka vode in omejeno gibanje

    Novembra lani smo obiskali železniško postajo v hrvaškem pristaniškem mestu Reka, skozi katero teče ena izmed živahnejših smeri balkanske migrantske poti proti severni in zahodni Evropi. Tam so zaradi požrtvovalnosti aktivistov, ki so mestne oblasti prisilili k vsaj trohici človekoljubja, migranti deležni osnovne zdravstvene in higienske oskrbe ter toplega obroka. Vsega tega so, čeprav v res najosnovnejši obliki, naslednjič deležni prav v sprejemnem centru za migrante v Ilirski Bistrici, kjer policija opravi prvi razgovor in najosnovnejši postopek, s katerim se določi nadaljnja usoda migrantskih skupin, družin in posameznikov, ki jim ni uspelo doseči Italije, pač pa jih je prestregla slovenska policija. Vse navadno še isti dan čaka prevoz drugam – najsrečnejše v ljubljanski azilni dom ali katero izmed njegovih izpostav, spet druge v postojnski center za tujce, ki je organizacijsko dejansko zapor, v katerem nezaželeni tujci čakajo na deportacijo. Najbolj nesrečni pa so deležni vožnje z marico do najbližjega slovensko-hrvaškega mejnega prehoda in izročitve hrvaškim varnostnim organom.

  • Papež Frančišek sprejel slovenske žrtve spolnih zlorab in s prstom pokazal na slovenske škofe 

    Ko je pred dnevi papež Frančišek sprejel slovenske žrtve spolnih zlorab v katoliški cerkvi in borce za razkrinkavanje teh zlorab, združene v zavodu Dovolj.je, ter se jim opravičil, so verjetno od vseh najbolj debelo pogledali slovenski škofje, ki so se tudi odzvali temu primerno. Pravijo, da je papež »povsem svoboden« pri izbiri ljudi, ki jih vabi k sebi na avdienco, »vsi skupaj pa smo na poti reševanja preteklih zlorab«. Dodali so, da so se tudi slovenski škofje žrtvam zlorab že »večkrat opravičili«.

  • Kako omejiti vlado

    V času epidemije so morali državni odvetniki v nasprotju s svojo strokovno presojo po navodilu Janševe vlade preganjati domnevne organizatorje protivladnih protestov in od njih zahtevati povračilo več deset tisoč evrov stroškov policijskega dela med protesti. V zdaj veljavnem zakonu pač piše, da morajo državni odvetniki vedno ubogati vlado.

  • Peter Petrovčič

    28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Politika

    Smo čuteča bitja?

    Pred več kot pol stoletja, na začetku šestdesetih let, je bila večina ulic v Ljubljani še makadamskih in po njih so se vozili skoraj izključno fičoti. Trgi in ulice so dobivali nova imena, svetniki so izginjali, narodni heroji prihajali, na Cigaletovi ulici so odprli prvi pravi »zahodnjaški« supermarket v Sloveniji, prve restavracije so začele ponujati čevapčiče, a v vsej Sloveniji še ni bilo niti enega traktorja. Že tedaj pa so ljubljanske in okoliške kmetije tu in tam dobile obisk zagovornikov pravic živali z vljudnimi predlogi, naj psom dajejo vodo, verigo okoli vratu zamenjajo z jermenom, jih kdaj tudi odvežejo … To nehvaležno nalogo je pred toliko leti opravljala predvsem širši javnosti neznana »laična«, zdaj že pokojna zagovornica živali Lea Eva Müller.

  • Peter Petrovčič

    28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Politika

    Pripravljen je zakon za odpravo krivic, ki jih je posameznikom med epidemijo povzročila prejšnja vlada

    Ob prvi obletnici volitev so z ministrstva za pravosodje sporočili, da so pripravili zakonske podlage za odpravo krivic, ki so bile v času prejšnje vlade storjene z izrekanjem kazni na podlagi neustavnih vladnih odlokov, ki so se še posebej vestno zlorabljali za kaznovanje in splošno šikaniranje protivladnih protestnikov.

  • Peter Petrovčič

    28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Družba

    »Živali imamo radi, a o njih ne vemo nič«

    Seveda. Se pa sprašujem, ali je družba na to pripravljena. Vzemimo popolno prepoved privezovanja psov na verige. Prepoved se uvaja, ne da bi sploh vedeli, koliko psov je danes privezanih na verige, zakon pa daje podlago za odvzeme teh živali. Inšpektor bo izdal ureditveno odločbo, da je treba v določenem času psa sneti z verige, in ko se bo čez čas vrnil preverit stanje, bo pes odvzet, če to ne bo urejeno. Moje vprašanje je: kam bodo vse te živali, ki jih je na tisoče, potem nameščene? Zavetišča za živali so že danes povsem polna.

  • Peter Petrovčič

    21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Politika

    Živali imajo svoje pravice

    Kmetje, točneje njihov krovni sindikat, so odstopili od pogajanj z vlado. Namesto tega na čelu s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije napovedujejo nov vseslovenski protestni shod, referendum, ustavno presojo, malodane državljansko nepokorščino. Razlog? Novela zakona o varstvu živali, ki prinaša nekatere novosti, namenjene izboljšanju položaja rejnih živali in hišnih ljubljenčkov.

  • Peter Petrovčič

    21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Politika

    Rešitev nerešljive uganke

    Začasno zadržanje zakona, za katero se je ustavno sodišče odločilo v zadevi RTV, je začasna rešitev v sili, dokler se ne najde trajna rešitev. Iskanje te je zato po zakonu prednostna naloga ustavnih sodnic in sodnikov. A presoja (ne)ustavnosti zakona o RTV se zdi namesto vsak dan bližje vsak dan bolj oddaljena. In vsak dodatni dan, teden, mesec, ko ustavno sodišče ne odloči in ne opravi svoje naloge, gre bolj za stanje, ki je samo po sebi protiustavno. Seveda so vedno na voljo rešitve blokade na ustavnem sodišču, tudi tokrat. Za eno sta potrebna politična volja in širše soglasje, drugo ima v rokah kar ustavno sodišče samo.

  • Peter Petrovčič

    21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Družba

    Zakaj mediji ne smemo razkriti identitete nepravnomočno obsojenega kmeta, ki je kršil okolijsko zakonodajo?

    Pred dnevi so v Društvu novinarjev Slovenije opozorili na »nesorazmeren in neupravičen poseg v pravico javnosti do obveščenosti« nekaj sodišč, ki so z začasnimi odredbami več medijem preprečila objavljanje osebnih podatkov storilca okoljskega kriminala, ki je bil na prvi stopnji obsojen, a sodba še ni pravnomočna. Kaj to pomeni za poročanje medijev o sodnih postopkih in za obveščenost javnosti o tej temi?

  • Peter Petrovčič

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Politika

    Policijska ura je nedotakljiva

    Ustavno sodišče je v obdobju epidemije sprejelo več pomembnih odločitev glede posegov v človekove pravice in načinov poseganja v človekove pravice, ki jih je izrekala tedanja vlada Janeza Janše. Za nekatere ukrepe so se o (ne)ustavnosti posameznega ukrepa izrekli celo za nazaj, potem ko posamezen ukrep ni več veljal, in s tem za naprej postavili omejitve prihodnjim vladam, ki bi želele na ta način omejevati človekove pravice. Odgovora na vprašanje, ali je policijska ura neupravičeno grobo omejevala naše pravice, očitno ne bomo dobili.

  • Peter Petrovčič

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Politika

    Plačljivi splav

    Slovenija je ena izmed vedno bolj osamljenih držav, kjer je pravica do splava že desetletja nekaj samoumevnega. Svetovni trend oteževanja in onemogočanja te osnovne ženske pravice je vedno močnejši. V Inštitutu 8. marec pa so opozorili, da je ta pravica tudi v Sloveniji protiustavno omejevana, saj je le 80-odstotno financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, preostalih 20 odstotkov pa iz dopolnilnega, ki ga nimajo vse ženske, poleg tega pa so zavarovalnice zdaj napovedale občutne podražitve. S pozivom k spremembam na tem področju se je inštitut najprej obrnil na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer je bil deležen razumevanja. Kot je pojasnila predsednica upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, se je s pobudo najprej seznanil upravni odbor ZZZS, nato pa še skupščina. »Oba organa sta dala zeleno luč za začetek postopka spremembe vrednosti odstotkov zdravstvenih storitev umetne prekinitve nosečnosti, oploditve z biomedicinsko pomočjo in sterilizacije.« In sicer tako, da bi se te pravice v celoti financirale iz obveznega zavarovanja.

  • Peter Petrovčič

    13. 4. 2023  |  Politika

    Izločeni glasovi razuma

    »Ustavno sodišče je danes odločilo le o zahtevah oziroma predlogih za izločitev sodnikov. Zahteve za izločitev sodnika Jakliča in Accetta je zavrglo kot prepozne. Na podlagi pravočasne zahteve stranke v postopku in na podlagi lastnega predloga sodnice pa je ustavno sodišče v tej zadevi izločilo sodnico dr. Nežo Kogovšek Šalamon«, se glasi sporočilo ustavnega sodišča po današnji seji.

  • Kdo je fašist?

    Jeseni 2018 je Luka Mesec v državnem zboru o Bernardu Brščiču dejal, da je bil »nekoč radikalen neoliberalec«, zdaj pa je »fašist«. Brščič je na to odgovoril z zasebno tožbo zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve in z odškodninsko tožbo, s katero zaradi čustvenih bolečin zahteva 4000 evrov. Sojenje (na prvi stopnji) se je prejšnji petek končalo, sodbo pa je pričakovati v mesecu ali dveh.

  • Če je kdo okužen, je sodnik Jaklič

    Prihodnost osrednjega javnega medija je v rokah ustavnega sodišča. Dokler to ne odloči, stoji vse, razgradnja RTV Slovenija pa se nadaljuje. Najprej je bil že čisto na začetku procesa iz odločanja izločen dr. Rok Čeferin, zdaj politična desnica zahteva še izločitev dr. Neže Kogovšek Šalamon in dr. Mateja Accetta, vladna stran pa dr. Klemna Jakliča, ki bi moral biti v tej zadevi sicer prvi izločen, če bo do dodatnega izločanja res prišlo.

  • Prva pomoč

    Različne vlade zadnja leta vendarle govorijo o integraciji, o vključevanju tujcev v družbo. Vse, kar imajo tujci tretjih držav (držav zunaj EU) od tega, so vedno novi pogoji za ohranitev pravic v obliki znanja slovenskega jezika – za pridobitev ali ohranitev pravice do bivanja, delavskih, družinskih in socialnih pravic … A čeprav se Slovenija kot država vključevanja tujcev v družbo doslej ni resno lotila, na lokalni ravni obstajajo samonikli primeri dobrih praks. In to celo glede največje in hkrati zapostavljene skupine tujcev – tujih delavcev in njihovih družin.

  • Peter Petrovčič

    5. 4. 2023  |  Politika

    Kateri ustavni sodniki bodo izločeni od odločanja o usodi RTV Slovenija?

    Usoda osrednjega javnega medija je v rokah ustavnega sodišča. Vprašanje pa je, katere sodnice in sodniki bodo o tem sploh odločali. Po tem, ko je bil že na začetku od odločanja izločen dr. Rok Čeferin, so na ustavnem sodišču prejeli predloge za izločitev še treh drugih sodnic oziroma sodnikov.

  • Peter Petrovčič

    31. 3. 2023  |  Mladina 13  |  Družba

    Prijateljice sodišča

    V ponedeljek pred letom dni je novinar Mladine Marcel Štefančič še zadnjič stopil pred kamere in v živo, kot vedno, odvodil legendarno družbeno angažirano pogovorno oddajo Studio City na javni RTV Slovenija. Minilo je torej leto od verjetno najpomembnejšega simbolnega dejanja novega vodstva RTV, ki je napovedalo sistematično politično razgradnjo predvsem informativnega programa osrednjega javnega medija. Vmes v državnem zboru sprejeta in tudi na referendumu podprta novela zakona o RTV, ki bi omogočila vsaj začetek odrešitve, pa je obstala na ustavnem sodišču. Zdaj civilna družba s posebno intervencijo ustavne sodnice in sodnike nagovarja k hitri in pametni odločitvi.

  • Peter Petrovčič

    31. 3. 2023  |  Mladina 13  |  Politika

    Sprememba ustave

    Da je neodvisnost sodstva nujna za vsaj približno delovanje demokracije, se je izkazalo že marsikdaj in marsikje. Tudi v Sloveniji, ko so redna sodišča – od najnižjih do najvišjih – v konkretnih primerih, ustavno sodišče pa tudi na zakonodajni ravni, branila človekove pravice in postavljala meje oblasti. Prav zato je pravosodje vedno tarča tistih, ki si prizadevajo za avtoritarizem. Zdaj je na mizi pomembna simbolna in praktična sprememba ustave, ki bi imenovanje sodnikov umaknila iz klopi državnega zbora.

  • Peter Petrovčič

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Politika

    Različni vladi, enako šikaniranje

    Ko je tretja vlada Janeza Janše spomladi 2020 v policiji začela »odstranjevati« moteči kader, je bil med prvimi na vrsti tedanji direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav. Jeseni 2020 je »pristal« v prostorih policijske akademije v Tacnu, primestnem ljubljanskem naselju pod Šmarno goro. Tam so mu za pisarno dodelili sobo, v kateri je, takrat kadet, polčetrto desetletje pred tem začel policijsko pot. Čeprav se sliši skorajda neverjetno, ga je pod drugo vlado, ki je obljubljala depolitizacijo policije in ga je na začetku tudi postavila na položaj vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, doletelo novo ponižanje.

  • Peter Petrovčič

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Politika

    Svet za preprečevanje sovraštva

    Robert Golob je ustanovil strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Čeprav je sovražni govor pravnoformalno ena izmed oblik odklonskega (in kaznivega) ravnanja na širšem polju sovražnosti, je jasno, da ne gre za strateški svet, ki se bo ukvarjal zgolj s potmi in stranpotmi 297. člena kazenskega zakonika, v katerem so določeni (ozki) pogoji za kaznivost spodbujanja različnih oblik sovraštva, ampak bo delovanje začrtal širše, ukvarjal naj bi se z razrastom sovražnega govora v najširšem smislu.

  • Peter Petrovčič

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Politika

    Zmaga

    Darko Muženič, ki je opravljal naloge direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) kot vršilec dolžnosti, se je poravnal z državo. Odstopil je od (delovnopravnega) zahtevka v zameno za pripoznanje polnopravnega imenovanja na ta položaj od 21. maja 2019, ko ga je nanj imenovala generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Zdaj ga je za nazaj de facto na položaj imenovalo državno odvetništvo. A to, kot smo videli že v času protivladnih protestov, lahko sprejema odločitve le v soglasju z vlado. Muženiča je v času Janševe vlade, maja 2020, odstavil tedanji generalni direktor policije Anton Travner, ki je kolegom neformalno večkrat priznal, da mu je bil položaj prvega policista ponujen (in ga je sprejel) pod pogojem, da odstavi nekaj vodilnih policistov. To je pred parlamentarno preiskovalno komisijo potrdil tudi Boštjan Lindav.

  • Peter Petrovčič

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Politika

    Olajševanje ali oteževanje priseljevanja?

    Slovenija ne slovi kot do tujcev gostoljubna država. Ob osamosvojitvi je na primer iz registra stalnega prebivalstva izbrisala več deset tisoč motečih »Jugoslovanov«. Danes se to negostoljubje kaže kar na sistemski ravni predvsem v odnosu do tujih delavcev, ki prihajajo prav z omenjenega območja. »V trenutku, ko sem prišel v to državo, sem postal migrant s srbskim potnim listom, imigrant iz ne-EU države, ki mu sistem z vsemi silami poskuša otežiti položaj in pokaže, da tu ni ne zaželen ne potreben,« je pred časom odnos slovenskih oblasti in družbe do tujcev opisal Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki doma in v tujini navdušuje predvsem z družbenokritičnimi uprizoritvami. Vlada Janeza Janše je pod krinko integracije položaj tujcev iz tretjih držav le še poslabšala. Golobova vlada zdaj govori o odpravljanju birokratskih ovir in neživljenjskih zahtev ter seveda tudi integraciji tujih delavcev in njihovih družin. Pa se za tujce res kaj izboljšuje ali gre (spet) zgolj za nadaljevanje iste protitujske politike?

  • Peter Petrovčič

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Družba

    Samo ljubezen? Samo sovraštvo!

    Inštitut 8. marec je tista civilnodružbena organizacija, ki je z referendumom preprečila uveljavitev škodljivega zakona o vodah, napisanega v času vlade Janeza Janše. Med njegovimi novejšimi akcijami je projekt Samo ljubezen, ki je del kampanje proti sovraštvu in neenakosti, pri kateri se zbirajo in na policijo prijavljajo primeri sovražnega govora nosilcev oblasti zoper slehernike. Direktorica inštituta Nika Kovač pa je na družabnih omrežjih, v strankarskih medijih in na spletnih portalih vseskozi deležna verbalnega in celo fizičnega sovraštva.