Marjan Horvat

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    19. 12. 2011  |  Mladina 50  |  Družba

    Goran Vojnović: "Odpiranja družbe ni mogoče zaustaviti"

    Goran Vojnović (1980), diplomant filmske in televizijske režije na AGRFT, se je leta 2008 z romanom Čefurji raus! prebil na slovensko literarno sceno. V svojem prvencu je širši javnosti jezikovno bogato ter vsebinsko zanimivo in zabavno predstavil življenje potomcev priseljencev iz nekdanjih republik skupne države. Letos je izdal drugo knjigo z naslovom Jugoslavija, moja dežela, v kateri predstavlja usode družin v času razpadanja SFRJ.

  • Marjan Horvat

    16. 12. 2011  |  Mladina 50  |  Politika

    Strici iz ozadja

    Poleg očitkov o t. i. novih državljanih, ki naj bi bili izvolili Zorana Jankovića, so politiki SDS in njej naklonjeni časniki lansirali tudi tezo o „stričkih iz ozadja“, ki naj bi pomagali novemu premieru pri sestavljanju koalicije. In ko časnik Reporter zapiše, da naj bi Jankoviću „strici iz ozadja zagotovili podporo SD in Desusa“, ima v mislih Milana Kučana.

  • Marjan Horvat

    16. 12. 2011  |  Mladina 50  |  Politika

    Čas za nov premislek

    Po minulih volitvah so zunaj parlamenta ostale nekatere stranke, ki ponujajo dejansko alternativo sedanji politični opciji levega in desnega pola. Mednje sodijo TRS, stranka Zares in SMS - Zeleni. V programskih izhodiščih omenjajo alternativno paradigmo razvoja, ki temelji na socialni, zeleni in trajnostni politiki, na neposredni demokraciji in na aktivnem državljanstvu. So pa skupaj zbrale manj kot štiri odstotke glasov, kar pomeni, da jim niti združenim ne bi uspelo prestopiti parlamentarnega praga.

  • Marjan Horvat

    9. 12. 2011  |  Mladina 49  |  Kultura

    Marko Mandić, gledališki in filmski igralec

    V trilogiji soloperformansov Ekstrakt Mandić, Viva Mandić in Mandićstroj, zadnjem delu, ki je poleti nastal v režiji Bojana Jablanovca v produkciji neodvisnega gledališča Via Negativa (od decembra bo predstava na ogled v Mali Drami), Marko Mandić, igralec ljubljanske Drame, tematizira naravo igralskega poklica. Ponuja premislek o „bistvu“ igralca onkraj vlog in oblačil, ki si jih nadene v predstavah. Občinstvu postavi na ogled igralca samega, „stroj za proizvodnjo emocij“.

  • Marjan Horvat

    9. 12. 2011  |  Mladina 49  |  Družba

    Judje na Slovenskem

    V mariborski sinagogi, nekoč judovski molilnici, danes pa kulturnem centru, so sredi novembra odprli zgodovinsko razstavo o judovskih pripadnikih avstro-ogrske vojske na soški fronti. Na tem območju najbolj krvavih bitk 1. svetovne vojne je po nekaterih ocenah padlo 40 tisoč vojakov judovskega rodu. Mnogi med njimi so bili iz Slovenije. Razstavo Oprostite nam, oprostite nam, o, vi mrtvi je pripravil Center judovske kulturne dediščine Maribor v sodelovanju z nekaterimi drugimi znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami.

  • Marjan Horvat

    9. 12. 2011  |  Mladina 49  |  Svet

    Pirova zmaga Makedonije nad Grčijo

    Minuli teden je Makedonija dosegla pomemben uspeh. Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je v njenem dolgoletnem sporu z Grčijo glede uporabe naziva Makedonija razsodilo v njen prid. Pritrdilo ji je, da je Grčija leta 2008 zaradi blokade sosede pri vstopanju v zvezo Nato kršila mednarodno pravo.

  • Marjan Horvat  |  foto: Primož Lukežić

    2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Kultura

    Besni fantje (udarijo znova)

    Šolska učilnica in šest dijakov. Premetavanje stolov in miz, sočne kletvice v vsakem drugem stavku, pljuvanje, pretepanje in nazadnje - pretep do smrti. Nasilje kot posledica nemoči. V teh podobah je gledališko delo britanskega dramatika Nigla Williamsa Razredni sovražnik leta 1982 na oder Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) postavil režiser Vito Taufer. Za gledalce in kritike je bila predstava emancipatorno dejanje. V njeni naturalistični surovosti, v brezkompromisnosti, v „razfukavanju stolov“ in v „besnih fantih“ so videli krik po svobodi in izražanje individualnosti.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Kultura

    Rambo Amadeus: „Turbofolk je nekritična uporaba tehnologije“

    Antonije Pušić (1963), sodi med najzanimivejše ustvarjalce postjugoslovanske scene. S svojimi satiričnimi besedili o vsakdanjih težavah ljudi in o neumnostih lokalne politike ter s kombiniranjem zahodnjaške glasbe in etno motivov je odločilno vplival na generacije reperjev v Srbiji, Bosni in tudi na Hrvaškem. Ko je Antonije Pušić leta 1988 iz črnogorskega Hercegnovega prišel v Beograd, si je nadel ime Rambo Amadeus, zvrst glasbe, ki jo je izvajal, pa označil za „turbofolk“. Od takrat je vseh minulih 20 let Pušić z umetniškim likom Ramba in s „turbofolkom“ svojevrsten kronist dogajanja na območju nekdanje Jugoslavije

  • Marjan Horvat

    25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Politika

    Darko Rudaš: "Želim si družbenih sprememb."

    V politiko sem vstopil leta 1998, ko sem postal svetnik v občinskem mestnem svetu, lani pa so mi volivci na lokalnih volitvah podelili četrti mandat zapored, kar razumem kot potrditev svojega dosedanjega dela. Za poslanca na listi TRS kandidiram zato, ker odpira nova vprašanja o razvoju države in zagovarja odprtost do vseh, tudi marginalnih družbenih skupin. Sam izhajam iz družbenega obrobja, iz romskega naselja. Sistem izobraževanja mi je omogočil, da sem postal izobražen Rom, uspešen podjetnik in odgovoren državljan Slovenije. Želim si družbenih sprememb, ki bi vsakemu omogočile napredovanje po njegovih sposobnostih. Program stranke TRS je pogumen korak v tej smeri.

  • Marjan Horvat

    25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Politika

    Politiki lažejo, mar ne? - Eden zataji plagiat, drugi hišo, tretji podjetje

    V zadnjih letih je javnost politike večkrat ujela na laži. Janez Janša, če začnemo kronološko, je v govoru ob praznovanju 15-letnice državnosti prepisal 505 znakov ali 93 besed od tujega avtorja, ne da bi ga imenoval. „Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši, lahko pa smo najboljši,“ je plagiat govora Tonyja Blaira. Z zavajanjem in laganjem politikov z desnice smo imeli opraviti tudi med javno razpravo o referendumih, ko so govorili o številu referendumov v Švici. Resnice nismo izvedeli niti o dogovarjanju z nekdanjim hrvaškim premierom, zdaj obtožencem za vojno dobičkarstvo in prejemanje podkupnin, Ivom Sanaderjem.

  • Marjan Horvat

    18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Svet

    Konservativna revolucija

    Kako iz najbolj odprte in najstrpnejše evropske države nastaja nazadnjaško družbeno močvirje? Nizozemska je dežela, o kateri se po svetu ne govori veliko. Država s sedemnajstimi milijoni prebivalcev je v Evropi znana po lesenih coklah, množici vetrnih elektrarn, tulipanih, »rdečih četrtih« v mestih in kavarnah, t. i. coffe-shopih, kjer je mogoče legalno kupiti marihuano. Toda veljala je tudi za evropsko utrdbo naprednega liberalizma, kajti pred drugimi evropskimi državami je legalizirala splav, marihuano, prostitucijo, poroke homoseksualcev in evtanazijo. Še do sredine prejšnjega stoletja je bila kolonialna sila, vendar vseskozi odprta za priseljence iz svojih kolonij, zaradi česar se je v njej oblikovala odprta, multikulturna družba, kjer so dobili pribežališče ljudje odprtega duha iz drugih evropskih držav. Dr. Mladen Dolar z ljubljanske Filozofske fakultete, ki sodeluje z nizozemsko Akademijo Jana van Eyka, pravi, da je ta dežela skozi stoletja utelešala libertarnega duha, duha strpnosti in kozmopolitske odprtosti. Prav zato so v njej dobili zatočišče številni evropski intelektualci.

  • Marjan Horvat

    18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Politika

    Gaber Aleš: "Večina pedagoških delavcev nas tiho podpira"

    Intervju s članom gibanja Mi smo univerza Gabrom Alešem o tem, o tem, zakaj so se študenti odločili za protest in za zasedbo Filozofske fakultete.

  • Marjan Horvat

    11. 11. 2011  |  Mladina 45  |  Družba

    Krepost in pornografija

    Spletni magazin nemških založnikov Buchreport je sredi oktobra poročal, da je v ponudbi Weltbilda, katoliške založbe, kar 2500 naslovov z erotično vsebino. V knjižni ponudbi te založbe najdemo naslove: Anwaltshure (Odvetnikova vlačuga), Schlampen-Internat (Internat porednih punc), Sex für Könner (Seks za poznavalce), Handbuch für Sexgöttinnen (Priročnik za seksualno boginjo) itd.

  • Marjan Horvat

    11. 11. 2011  |  Mladina 45  |  Politika

    RKC “gre” na volitve

    Če izvzamemo katoliški tednik Družino, leta 2008 slovenska RKC neposredno pred volitvami ni podprla katere izmed političnih opcij. So pa škofje vernikom v presojo ponudili zgibanko z naslovom Odgovorni za življenje in prihodnost. V njej so jim prepustili, da se na osnovi vsebine zgibanke na volišču sami odločajo, koga bodo volili.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Družba

    Michael Hardt: "Ko bo čas, moramo biti pripravljeni"

    Z Michaelom Hardtom, soavtorjem knjige Imperij, smo se pogovarjali o pomenu, moči in potencialu novih družbenih gibanj 99 odstotkov

  • Marjan Horvat

    4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Politika

    Sovino veseljačenje

    Na spletni strani cae-udba.net je bila v začetku septembra objavljena povezava do fotografij, na katerih je moč videti aktivne pripadnike Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) na pikniku. Menda so bile posnete pred leti v neki planinski koči. Proslavljali pa so sodelavčevo upokojitev. Okrog 80 fotografij s tega piknika prikazuje pijane agente s peterokrakimi zvezdami na kuharskih kapah. Skrbniki spletne strani, ki spet ni dostopna za ogled, pa so dodali pojasnilo, da vseh slik s srečanja niso objavili. »Pa ne zaradi rdečih zvezd na (kuharskih, op. p.) kapah, s katerimi agentje Sove izpričujejo svojo ideološko in politično pripadnost, temveč ker naš portal gledajo tudi mladoletniki in bi jih slike močno okajenih in specifično oblečenih oziroma slečenih agentk in agentov, ki nam varujejo državo, verjetno pohujšale,« so zapisali.

  • Marjan Horvat

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Politika

    Premagal nas je Azerbajdžan

    Slovenija je po 16. krogu glasovanj za nestalni sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov morala priznati premoč Azerbajdžanu. Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar se je v torek, ko je Azerbajdžan prednost povečal na 117 glasov proti 76 glasovom, kolikor jih je dobila Slovenija, odločil za odstop od kandidature. Bitka za sedež v Varnostnem svetu, kjer odločajo o najpomembnejših svetovnih vprašanjih miru in varnosti, je bila očitno stvar dveh različnih diplomatskih kultur, saj je Azerbajdžan, ki bo imel sedež v Varnostnem svetu v obdobju 2012-2013, ob izvolitvi pohvalil »moralno držo Slovenije«, vodja slovenske diplomacije Žbogar pa je resignirano dodal: »Pokazalo se je, da smo morda kampanjo vodili nekoliko idealistično, ampak je narod tudi tak. Taki pač smo.«

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Politika

    Revolucija, ki traja

    Morda je črka R v napisu na poslopju Ljubljanske borze res le čudežno odpadla, toda protestniki, ki se v dneh po 15. oktobru zbirajo in šotorijo na ploščadi pred njo in v skupščinah dvakrat na dan kujejo načrte, kako pri širših množicah spodbuditi revolucionarnega duha, so »nezgodo« hitro izkoristili in nadomestili manjkajočo črko z J-jem. Namesto BORZA, ki je simbol finančnega kapitalizma, zdaj tam z zlatimi črkami piše BOJ ZA.

  • Marjan Horvat

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Svet

    Španski ukradeni otroci

    BBC-jev dokumentarec o med letoma 1960 in 1989 v Španiji ukradenih in prodanih novorojenčkih, gre za 300.000 otrok, je razkrinkal pravo mrežo zdravnikov, medicinskih sester, duhovnikov in nun, ki so se ukvarjali s tem poslom. V njem pripoveduje svojo zgodbo tudi danes 89-letna Ines Perez, ki jo je duhovnik spodbujal k hlinjenju nosečnosti. Nosila je nosečniško obleko, pod njo pa blazino, da bi zavedla javnost in prišla do deklice, ki se je sicer rodila v madridski kliniki San Ramon. Deklica je bila ukradena biološkim staršem. Ta zgodba se je dogajala leta 1969.

  • Marjan Horvat

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Svet

    Pornografski splet da, človekove pravice ne

    V začetku tedna je zasedalo najvišje vodstvo Komunistične partije Kitajske, ki mu predseduje voditelj Hu Jintao. V tem organu kitajske oblasti sprejemajo najpomembnejše državne in partijske odločitve, ki jih nato le še potrjujejo državni organi, kot je vseljudski nacionalni kongres. Na minulem zasedanju je tekla razprava o navidez manj pomembni temi - o kulturi in o kadrovskih rešitvah, ki kaj kmalu čakajo državo in partijo. Že na naslednji seji naj bi namreč sedanjega kitajskega predsednika Jintaa na čelu države in partije zamenjal nekoliko mlajši, zdajšnji predsednik vlade Xi Jinping.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Politika

    Dr. Rastko Močnik: "Prebudili so se srednji razredi"

    Z dr. Rastkom Močnikom, rednim profesorjem sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki z orodji marksistične analize razčlenjuje družbeno dogajanje, pogosto pa je tudi aktivist v prvi bojni liniji upora proti kapitalizmu, smo se pogovarjali o moči in dometu “jeznih”

  • Marjan Horvat

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Družba

    Davek na “sladko” življenje

    Med ukrepi za »zdravljenje« zdravstvene blagajne odhajajoči minister za zdravje Dorijan Marušič predlaga tudi trošarine na izdelke, škodljive za zdravje. V nadgradnji zdravstvenega sistema, kot po novem pravijo zdravstveni reformi, je predviden trošarinski davek na promet s sladkimi pijačami, slaščicami in živili z visokim deležem nasičenih maščob.

  • Marjan Horvat

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Svet

    Antiklerikalci v poljskem sejmu

    Na poljskih parlamentarnih volitvah, ki so bile minulo nedeljo, so volivci še enkrat zaupali vodenje države Državljanski platformi (PO), stranki premiera Donalda Tuska. Dobila je skoraj 40 odstotkov glasov, skupaj s koalicijsko partnerico Poljsko ljudsko stranko (PLS), pa bodo njuni poslanci zasedli 236 poslanskih sedežev v 460-članskem parlamentu. Zmaga je bila pričakovana, saj je Poljska edina med državami članicami EU, ki kljub gospodarski krizi, ki je oplazila tudi njo, beleži gospodarsko rast.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Peterlin

    7. 10. 2011  |  Mladina 40  |  Družba

    Dr. Veljko Rus: "Svet moči se je začel, vsaj folklorno, podirati"

    Akademik dr. Veljko Rus, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je eden najbolj vplivnih slovenskih sociologov. Bil je v uredništvu danes kultnih družbeno angažiranih revij - Revije 57 in Perspektiv. Kar trikrat so mu oblasti v prejšnjem sistemu prepovedale delati na ljubljanski univerzi, s svojimi raziskavami, ki so bile usmerjene predvsem na področje industrijskih odnosov in participacije zaposlenih v upravljanju, pa je Rus odpiral nova poglavja socioloških raziskovanj na Slovenskem.

  • Marjan Horvat

    7. 10. 2011  |  Mladina 40  |  Svet

    Islandci korakajo iz krize ...

    Pred tremi leti je bila Islandija skorajda na dnu brezna. Danes, po treh letih ostrih varčevalnih ukrepov, dvigu davkov, zavarovanju javnega sektorja in ob pomoči Mednarodnega denarnega sklada (MDS) z dvema milijardama evrov, kar sicer za državo s 300.000 prebivalci ni malo, solidno okreva. Tudi zato, ker so lahko sami izbirali pot reševanja iz krize. Glavni vzrok za islandski gospodarski kolaps je v njihovih bankah, ki so nesmotrno širile svoje poslovanje po Evropi in s finančnimi špekulacijami povzročile svoj propad in ogrozile državo. Propadle so, kar pa je ostalo od njih, je država nacionalizirala. Koncept svobodnega, neoliberalnega trga se je zrušil prav na Islandiji. Uvedli so intervencionizem, ekonomski socializem in uspeli zlasti v ribištvu in proizvodnji aluminija tako okrepiti svoj izvoz, da država zdaj lahko skorajda normalno diha. Država se je izkazala za boljšega gospodarja, kot je zasebni kapital.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Peterlin

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Družba

    Dr. Alojz Ihan: "Ljudje morajo gledati v skupni cilj"

    Dr. Alojz Ihan (1961) je znanstvenik, ki zna medicinsko znanost približati širšemu bralstvu. Poleg več kot sto znanstvenih člankov je napisal tudi poljudni medicinski knjigi Imunski sistem in odpornost ter Do odpornosti z glavo. Ukvarja se je tudi s književnostjo. Bil je urednik zbirke Alpeh. Za pesniško zbirko Južno dekle je leta 1986 prejel Jenkovo nagrado ter leta 1987 nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Srebrnik.

  • Marjan Horvat

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Kultura

    Zastava (vendarle) le rekvizit

    Po letu dni se je na Reki končal sodni proces proti slovenskemu umetniku Janezu Janši alias Emilu Hrvatinu zaradi »grobega omalovaževanja državnih simbolov Hrvaške«.

  • Marjan Horvat

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Družba

    Retuširanje zgodovine?

    Konec oktobra se bo v Murski Soboti nadaljevalo sojenje nekdanjima častnikoma JLA Vladu Trifunoviću in Berislavu Popovu, obtoženima kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo junija 1991. Motorizirana brigada JLA je iz Varaždina prek Ormoža prodirala proti Gornji Radgoni in po pričevanju Mateja Petroviča na avgustovskem zaslišanju so pripadniki JLA ustrelili domačina Alojza Gaubeja. JLA pa je tudi sicer s svojimi dejanji povzročila veliko škode Gornji Radgoni.

  • Marjan Horvat

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Svet

    Indignados (jezni) po ameriško

    Minuli teden je na stotine mladih zasedlo Liberty Park v New Yorku, le nekaj stolpnic stran od Wall Streeta, kjer je sedež newyorške borze, glavne tarče njihovega besa, ki jim je, tako menijo, ukradla prihodnost. Tam, združeni v OccupyWallStreet, šotorijo, simpatizerji pa jim prinašajo pice, denar in tehnološko opremo. In niso več sami. Kot gobe po dežju nastajajo podobna gibanja tudi v drugih ameriških mestih.

  • Marjan Horvat

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Politika

    Na tujem so bogataši za, pri nas se še niso oglasili

    Kriza je opustošila državne proračune. Prilivov ni toliko, da bi lahko države še naprej zapravljale »po starem«. Zato se odločajo, ob ostrih varčevalnih ukrepih, za nove proračunske vire iz davkov. Španci so prejšnji teden sprejeli novo davčno zakonodajo, ki jemlje pač tam, kjer je še: pri bogatih. Barack Obama poskuša zakon o večji obdavčitvi premožnejšega sloja pripeljati skozi ameriški kongres in tudi drugod po Evropi razmišljajo o tem. Dosedanja Pahorjeva vlada se je doslej izogibala spremembam davčne zakonodaje, predvsem pa večji obdavčitvi bogatih, pa čeprav so poslanci SD in LDS, ob zadnji veliki davčni reformi, ki jo je uveljavil pokojni finančni minister v Janševi vladi dr. Andrej Bajuk, ostro kritizirali davčno razbremenitev najbogatejših Slovenk in Slovencev. Tudi Bajukova teza, da bodo bogati, če jim bo več ostalo, denar investirali, se je pokazala za zmotno.