Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Družba

    Se papež lahko (z)moti?

    V ponedeljek, 30. septembra, je minilo 1600 let (oziroma 1599 let) od smrti sv. Hieronima, učenjaka, ki ga katoliška cerkev časti kot prvega prevajalca celotnega Svetega pisma v latinščino. Zanimivo je, da je sv. Hieronim morda povezan z našimi kraji, saj se je – kot je zapisal sam – rodil leta 347 v Stridonu, mestu, ki leži »na meji med Dalmacijo in Panonijo«. Znano je še, da so to mesto že v času njegovega življenja porušili Goti, da je bilo oppidum, kar je bila v pozni antiki splošna oznaka za urbano utrjeno naselje, vendar njegova točna lokacija ni znana. Več

  • Marjan Horvat

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    »Vredno nacistične propagande«

    Na Poljskem in v nekaterih baltskih državah, torej tistih, v katerih so prebivalci na lastni koži izkusili represijo sovjetskega režima, v zadnjih desetletjih pripravljajo različne resolucije, katerih namen je izenačiti oba totalitarizma, nacizem in komunizem. Takšna je tudi najnovejša Resolucija o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope, za katero je 19. septembra glasovala velika večina poslancev v evropskem parlamentu. Tudi tokrat, kot že v podobni resoluciji iz leta 2009, so v prizadevanjih, da bi totalitarizma izenačili, opozorili na sporazum o nenapadanju, ki sta ga 23. avgusta 1939 v imenu svojih držav podpisala Molotov in Ribbentrop, sovjetski in nemški zunanji minister, ter protokole, na podlagi katerih naj bi si državi razdelili Evropo. Zdaj še trdijo, da je prav ta sporazum »utrdil pot za izbruh druge svetovne vojne«. Več

  • Marjan Horvat

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Družba

    Nova doba ali le nova preobrazba kapitalizma?

    Minuli ponedeljek je Greta Thunberg v zelo čustvenem govoru v Združenih narodih, kjer je potekala konferenca o »podnebni krizi«, še odločneje obsodila vse, ki mladim kradejo prihodnost: »Izginjajo celotni ekosistemi. Začenja se množično izumiranje vrst. Smo tik pred zlomom podnebja, (voditelji držav) pa nam ponujajo le zgodbe o denarju in pravljice o večni gospodarski rasti. Kako si drznete!« Tudi zaradi angažmaja Grete Thunberg pri opozarjanju na izsledke znanstvene skupnosti so mediji in politiki, ki opozarjajo na dvig morske gladine zaradi taljenja ledu, zakisanost oceanov, množično izumiranje vrst in uničevanje biotopov itd., opustili mlačno poimenovanje vzrokov tega dogajanja kot posledic »podnebnih sprememb« in »globalnega segrevanja« ter začeli uporabljati besedni zvezi »podnebna kriza« in »globalno pregrevanje«. Več

  • Marjan Horvat

    20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Družba

    Po poti »onkraj kapitalizma«

    Konec prejšnjega tedna je izšla nova knjiga francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja. Avtor v delu, naslovljenem Kapital in ideologija, nadaljuje raziskovanje neenakosti, kakor si ga je začrtal s Kapitalom v 21. stoletju, s katerim se je izstrelil med zvezde svetovne ekonomije. V novi knjigi se je – kot je dejal v pogovoru za francoski časnik L’Obs – »lotil dveh primanjkljajev svoje prejšnje študije; osredotočil sem se le na analiziranje zahodnih gospodarstev, premalo pozornosti pa sem namenil vprašanju, kako so politične ideologije upravičevale in zagovarjale neenakost«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Družba

    Branko Jordan: Ves čas težimo h konfliktom in iščemo krivca za to, da naša življenja niso takšna, kot bi si želeli

    Branko Jordan (1977) je eden izmed tistih slovenskih gledaliških igralcev, ki zelo analitično in sistematično pristopajo k snovanju vlog, preden svojemu liku skozi samo »igro« vdihnejo (notranje) življenje. Takšen pristop je za Jordana verjetno značilen zato, ker na gledališče gleda celovito, zanimajo ga vsi njegovi segmenti, tudi njegova spreminjajoča se vloga v družbi. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Družba

    Ilija Trojanow, pisatelj: Moramo se zavedati, da tudi sami omogočamo izkoriščanje v svetu

    lija Trojanow (1965) je eden izmed tistih evropskih intelektualcev, ki si globljega uvida v zakonitosti sveta niso pridobili (le) z branjem leposlovnih in strokovnih knjig, temveč so te zakonitosti doživeli in izkusili v lastnem življenju. Ko je bil še otrok, se je z družino iz bolgarske prestolnice, kjer se je rodil, preselil v Nemčijo, kmalu zatem so odšli v Kenijo. Do leta 1984 – z nekajletno prekinitvijo – je živel v Nairobiju, nato se je vrnil v Evropo in med letoma 1985 in 1989 v Münchnu študiral etnologijo in pravo. Leta 1999 se je za šest let preselil v Mumbaj, kasneje v Cape Town, nato pa se je znova vrnil v Nemčijo. Danes živi na Dunaju. In še vedno veliko potuje. Več

  • Marjan Horvat

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Politika

    Je bila Sirizina »kapitulacija« neizbežna?

    Predčasne parlamentarne volitve v Grčiji, ki jih je dozdajšnji premier Aleksis Cipras razpisal zaradi slabega izida svoje stranke Siriza na evropskih volitvah maja letos, so omogočile vrnitev na oblast »starim«, dinastičnim političnim strukturam. S skoraj 40-odstotno podporo volivcev je zmagala desnosredinska Nova demokracija, ki bo imela s 158 poslanskimi sedeži absolutno večino v novem sklicu 300-članskega parlamenta. »Sprejemamo razsodbo ljudstva. Sprejeli smo težke odločitve, da smo pripeljali Grčijo sem, kjer je danes, in za to plačali visoko politično ceno,« je prejšnji ponedeljek ob razglasitvi izidov volitev dejal poslavljajoči se premier Cipras. Več

  • Marjan Horvat

    11. 7. 2019  |  Družba

    Ivo Goldstein: Ustaši so bili izdajalci hrvaškega naroda, bili so najslabši Hrvati

    "Nikakršna relativizacija zločinskega značaja NDH ni mogoča," še dodaja Ivo Goldstein, sicer eden najboljših poznavalcev hrvaške polpretekle zgodovine, v pogovoru za posebno edicijo MLADINA INTERVJU 2019. Leta 2001 je z očetom Slavkom Goldsteinom, znanim založnikom, zgodovinarjem in politikom, napisal knjigo Holokavst v Zagrebu, deset let pozneje pa je v njunem soavtorstvu izšla še knjiga Jasenovac in Bleiburg nista isto. Letos je izdal novo knjigo o Jasenovcu, doslej najobsežnejšo o tej temi.  Več

  • Marjan Horvat

    11. 7. 2019  |  Politika

    Carles Puigdemont: Moč mi daje zavedanje, da se bojujem za svobodo

    Puigdemont nam je v pogovoru za MLADINA INTERVJU 2019 predstavil svoje videnje procesa osamosvajanja Katalonije, podrobneje pojasnil, zakaj je odnos do Španije (in Evrope) do Kataloncev takšen, kakršen je in se kritično opredelil tudi do nekaterih svojih odločitev v osamosvajanju Katalonije. "Moja napaka je bila, da sem po referendumu leta 2017 verjel Španiji, da je pripravljena na dialog, in se na tej podlagi odločil 'zamrzniti' neodvisnost Katalonije," je dejal v intervjuju. "Lagali so." Več

  • Marjan Horvat

    10. 7. 2019  |  Družba

    Slavoj Žižek: Ali vi mislite, da je vaš jebeni DiEM rešitev?

    "Ne moremo se več na marksističen način zanašati, da gre  vlak zgodovine v smeri napredka. V resnici gre vlak zgodovine, kot je dejal Walter Benjamin, proti prepadu, naša naloga pa je potegniti ročno zavoro," je med drugim povedal filozof Slavoj Žižek v pogovoru s Srećkom Horvatom, katerega zapis objavljamo v Mladininih INTERVJUJIH 2019. Žižek je v Zagrebu govoril o ključnih nevarnostih, ki ogrožajo prihodnost človeštva, nakazal smeri ali področja, kjer se (lahko) "rojevajo" spremembe za znosnejši svet, pa tudi o včasih preveč idealiziranem jugoslovanskem samoupravnem socializmu. "Življenje v Jugoslaviji je bilo boljše od tistega, ki so ga živeli v vzhodni Evropi, tudi meje so bile odprte, a še vedno trdim, da je naš sistem lahko deloval ob pogoju, da samega sebe ni jemal povsem resno," dodaja.  Več