Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    31. 3. 2009  |  Mladina 12  |  Politika

    Tovarne delavcem

    Delavske demonstracije v Ljubljani, 17. november 2007

    Zaradi gospodarske krize, ki jo preživlja svet, so nujni premisleki o poteh razvoja po njej, kajti » družba se približuje koncu liberalnega demokratičnega kapitalizma in Evropa mora na novo odkriti socializem, nov model, sicer ji bo ostal na voljo avtoritarni kapitalizem «, kot je na Bledu opozoril filozof Slavoj Žižek. Kako bo kriza spremenila način življenja in dela v družbah, morda celo vrgla svet... Več

  • Marjan Horvat

    19. 3. 2009  |  Mladina 11  |  Politika

    Kamenček v mozaiku prizadevanj za večjo socialno pravičnost

    Delavske demonstracije v Ljubljani, 17. november 2007

    Med zamislimi, kako znotraj kapitalizma na dolgi rok zagotoviti večjo socialno varnost in rešiti ljudi poniževanja v pisarnah, kjer morajo zaprositi za socialno pomoč, je tudi predlog o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) oziroma temeljnega državljanskega dohodka (TDD). Po tem predlogu » bi država vsem državljanom (ali prebivalcem), starim (denimo) šestnajst let in več, izplačevala fiksen in za vse... Več

  • Marjan Horvat

    26. 2. 2009  |  Mladina 8

    Dr. Josip Rastko Močnik, sociolog

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikarastko_monik_bkimg_1885.jpg

    Dr. Josip Rastko Močnik je diplomiral leta 1968 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sociologije in svetovne književnosti z literarno teorijo. V letih 1968-1970 je bil časnikar, v letih 1969-1970 je bil na podiplomskem študiju na École pratique des hautes études en sciences sociales v Parizu, v letih 1973-1975 pa na École des hautes études en sciences sociales. Leta 1983 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije. Od leta 1970 je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1997 redni profesor sociologije kulture. Raziskuje na področjih teorije ideologije, teorije diskurzov, teoretske sociologije, teoretske psihoanalize, semiotike, epistemologije humanističnih in družbenih ved. Napisal je več deset strokovnih del in prevedel več strokovnih besedil iz angleščine in francoščine. Z njim smo se pogovarjali o vzrokih in posledicah sedanje krize ter gospodarske, politične in kulturne ujetosti Slovenije v njej. Več

  • Marjan Horvat

    26. 2. 2009  |  Mladina 8  |  Svet

    Tudi po Haiderju Haider

    Ko sem se s sončne, slovenske strani Alp pripeljal skozi Karavanški predor v avstrijsko Koroško, me je pozdravila množica plakatov, s katerih strankarski veljaki prepričujejo pol milijona Korošcev, da so prav oni, in le oni, na volitvah prava izbira za Koroško. Brezhibno urejeni možje na plakatih, z vsakim lasom na pravem mestu, nekateri tudi v značilnem koroškem suknjiču rjave barve z zelenim ovratnikom - barvi... Več

  • Marjan Horvat

    29. 1. 2009  |  Mladina 4

    Dr. Božidar Debenjak, filozof

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika20090126_3028.jpg

    Božidar Debenjak (1935) je v začetku šestdesetih let začel poučevati na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, nazadnje je bil profesor za predmeta socialna filozofija in filozofija zgodovine. Od leta 2001 je zaslužni profesor. Njegova bibliografija obsega več kot 300 naslovov, večinoma v revijah in zbornikih, v knjigah pa: Friedrich Engels - Zgodovina in odtujitev (1970 in 1981); V alternativi: Marksistične študije (1974) in Vstop v marksistično filozofijo (več izdaj). Uredniško in prevajalsko je sodeloval pri izdaji Marxovih del v slovenščini, prevedel Heglovo Fenomenologijo duha in Um v zgodovini. Kot kritični opazovalec svetovnih in domačih družbenih razmerij opozarja, da se bo vzpon novih gospodarstev hitro izpel brez svobodnega posameznika. “Če se to ne bo zgodilo, je celotna zgodba o evropski emancipaciji posameznika, recimo ji zahodnjaška, okcidentalna, nekaj, kar bo šlo žal lahko na smetišče zgodovine,” pravi dr. Debenjak. Več

  • Marjan Horvat

    22. 1. 2009  |  Mladina 3  |  Družba

    Ne čudež na Hudsonu, ampak prisebnost posadke

    Združene države Amerike imajo novega junaka. To je postal 58-letni pilot letalske družbe US Airways Chesley B. Sullenberger III., ki je prejšnji četrtek z airbusom 320 s 155 potniki in člani posadke uspešno zasilno pristal na reki Hudson v New Yorku, potem ko je jata ptic neposredno po vzletu z letališča LaGuardia v New Yorku uničila oba motorja letala. Več

  • Marjan Horvat

    22. 1. 2009  |  Mladina 3  |  Kultura

    Razstava o predsodkih

    Nihče, razen »posvečenih« v evropske zadeve, se najbrž ne ukvarja z bistroumnim dovtipom angleškega zgodovinarja Timothyja Gortona Asha, da »Evropska unija zagotovo ne bi bila sprejeta v EU«, saj ne izpolnjuje standardov demokratičnosti, ki jih sama zahteva od novih kandidatk. Ashovo stališče sprejemajo evrobirokrati in politiki z nasmeškom, vendar je vprašanje, če se zavedajo globine... Več

  • Marjan Horvat

    15. 1. 2009  |  Mladina 2  |  Politika

    Posledice krize načenjajo človekovo dostojanstvo

    Medtem ko umne glave ekonomistov svetovnega slovesa skušajo pokrpati kapitalistični sistem z uvajanjem večjega nadzora in odgovornosti na svetovni ravni ter preprečiti zdrs posameznih gospodarstev v državni protekcionizem in izolacionizem, se navadni ljudje spoprijemajo s konkretnimi, pogosto zelo krutimi izzivi, ki jih kriza prinaša v njihovo življenje. Za vsakogar je najhujša izguba dela in zaslužka. Več

  • Marjan Horvat

    23. 12. 2008  |  Mladina 52  |  Kultura

    Janez Škof, igralec

    /media/www/slike.old/mladina/int_kof_janez_2323_bk.jpg

    Janez Škof, slovenski igralec, harmonikar in pevec (1960), je nastopil tako rekoč na vseh slovenskih odrih. Dolgo je bil član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, zdaj pa dela v ljubljanski Drami. Kolegi ga cenijo zaradi njegovega brezkompromisnega pristopa v igranju, saj naredi vse za vlogo. Velja pa tudi za interpreta z močno notranjo energijo in izrazno močjo. Širši, negledališki javnosti se je predstavil tudi v številnih TV-oddajah in nadaljevankah (Teater Paradižnik, Naša mala klinika itd.). Janez Škof je med drugimi nagradami in priznanji leta 2005 dobil Borštnikovo nagrado za naslovno vlogo v Shakespearovi tragediji Edvard II. S frajtonarico in v pevski vlogi je skupaj s pesnikom Danetom Zajcem interpretiral njegovo poezijo. Sicer pa je tudi član benda Čompe, ki svojstveno, “lumpenproletarsko”, interpretirajo poezijo tudi drugih slovenskih pesnikov. Več

  • Marjan Horvat

    18. 12. 2008  |  Mladina 51  |  Politika

    Začasne odredbe so lahko tudi nagobčnik

    Podjetje Lafarge Cement iz Trbovelj »ne ubija« in »ne laže«

    Hipotetično si zamislimo, da bi bil Igor Bavčar i z Istrabenza ali pa vršilec dolžnosti predsednika Skimarjeve uprave Ivan Štrlekar na sodišču uspešen z začasno odredbo » za prenehanje kršenja osebnostnih pravic «, ker bi neki novinar in medij krnila dobro ime njegove družbe ali njega osebno!? Če bi sodišče ravnalo tako, kot je pred kratkim v primeru Boštjana Pihlerja, zasavskega okoljevarstvenika,... Več

  • Marjan Horvat

    27. 11. 2008  |  Mladina 48  |  Politika

    Dr. Žarko Lazarević, zgodovinar

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaarko_lazarevi_bk.jpg

    Dr. Žarko Lazarević je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino, ki se ukvarja predvsem z gospodarsko zgodovino. Predmet njegovega proučevanja so vplivi gospodarskih procesov na družbeno strukturo in znotraj tega zlasti dolgoročno strukturno spreminjanje gospodarsko-socialne podobe Slovenije. Je tudi sourednik zbornika Gospodarske krize in Slovenci, enega izmed redkih strokovnih del v Sloveniji na to temo. Z Lazarevićem smo se pogovarjali tudi o spremembah, ki so ob gospodarskih krizah nastajale v političnem, kulturnem in duhovnem pogledu. Več

  • Marjan Horvat

    20. 11. 2008  |  Mladina 47  |  Svet

    Pričevanje o Darfurju

    /media/www/slike.old/mladina/intsuleiman_jammous_darfur_046.jpg

    Suleiman Jammous se je rodil leta 1945 in je pripadnik plemena Bideyat, na kartumski politehnični fakulteti je diplomiral iz strojništva in nadaljeval študij v Aleksandriji. Leta 2000 je sodeloval pri zbiranju podatkov za Črno knjigo, s katero so sudanski nasprotniki arabske hegemonije razkrinkali mafijske vzvode moči v državi in razložili, zakaj v zahodni sudanski pokrajini Darfur poteka genocid. Darfurski uporniki so se z orožjem v rokah postavili po robu sudanski vladi, ki je s paravojaškimi milicami preganjala afriško prebivalstvo z domov in vanje naseljevala pripadnike nomadskih arabskih ljudstev. Afriška ljudstva so se uprla.
    Jammous pripada politični frakciji Sudanske osvobodilne vojske (SLA) Unity, saj je prepričan, da samo z orožjem ni mogoče rešiti Darfurja. Zaradi svojih humanističnih načel in načina reševanja krize v Darfurju, kjer je bil dolgo tudi koordinator za mednarodno človekoljubno pomoč, mu mnogi pravijo sudanski Nelson Mandela. Več

  • Marjan Horvat

    6. 11. 2008  |  Mladina 45  |  Politika

    Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikarudi_pavi_bk.jpg

    Slovenska skupnost v Italiji je spet na udaru Berlusconijeve vlade, ki se je odločila drastično zmanjšati proračunska sredstva za delovanje manjšine. Z veliko težavo sprejeti zaščitni zakon je obležal na mizi predsednika dežele Furlanije - Julijske krajine Renza Tonda, ki odlaša s podpisom dekreta. Slovenskemu šolstvu, medijem in drugim manjšinskim ustanovam, če bo italijanska vlada izpeljala svoje namere, grozi kolaps. O tem smo se pogovarjali z Rudijem Pavšičem, predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene izmed dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Pavšič je vodenje Zveze prevzel sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Več

  • Marjan Horvat

    23. 10. 2008  |  Mladina 43  |  Družba

    Uničujoča spirala nasilja miruje

    Plakat za film Der Baader Meinhof Komplex

    Te dni so v nemških kinematografih začeli predvajati film Der Baader-Meinhof Komplex, zgodbo o teroristični levičarski skupini, ki je konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let ustrahovala tedanjo Zahodno Nemčijo. Članica te skupine je bila odlična, pacifizmu in razoroževanju zavezana novinarka Ulrike Meinhof. Že takrat pripadnica prepovedane KP Nemčije je leta 1967 zapustila moža, odpovedala službo... Več

  • Marjan Horvat

    23. 10. 2008  |  Mladina 43  |  Svet

    »Odstiramo plasti življenja v socializmu«

    /media/www/slike.old/mladina/intthomas_lindenberger_mf.jpg

    Dr. Thomas Lindenberger, direktor Centra za raziskovanje novejše zgodovine in profesor na Univerzi v Potsdamu, že dve desetletji raziskuje zgodovino socialističnih režimov. V središču njegovega raziskovanja so zapletena razmerja med nekdanjima Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) in Nemško demokratično republiko (NDR), posebno skrb pa namenja zgodovini vsakdanjega življenja v obeh Nemčijah in drugih socialističnih družbah. »Raziskave na tem področju so šele na začetku,« pravi dr. Lindenberger. In dodaja: »Moje analize pa kažejo, da je najzanimivejše življenje v socializmu potekalo mimo partije in voditeljev.« Več

  • Marjan Horvat

    16. 10. 2008  |  Mladina 42  |  Kultura

    »Ubral sem nasprotno smer«

    /media/www/slike.old/mladina/intbogdan_grom_bk.jpg

    Petnajstega oktobra so v Mestni galeriji Ljubljana odprli retrospektivno razstavo Bogdana Groma, slikarja, ilustratorja, grafika in kiparja, ki je avgusta praznoval 90. rojstni dan. Študiral je na likovnih akademijah v Rimu, Perugii, Benetkah in Münchnu. Po preselitvi v ZDA, leta 1957, se je Grom začel bolj posvečati plastiki in arhitekturnim (notranjim in zunanjim) rešitvam; oblikoval je mestne trge, trgovska in industrijska središča, opremljal pomembne verske objekte. Več

  • Marjan Horvat

    2. 10. 2008  |  Mladina 40

    Sebastijan Horvat, režiser

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaslavko_horvat_bpet.jpg

    Tokrat smo se z njim pogovarjali o nekaterih politično angažiranih predstavah, ki so dvignile kar nekaj prahu. Horvat je namreč eden izmed redkih režiserjev, ki se odprto in odkrito, z izredno kritičnostjo, lotevajo družbenih tem našega vsakdanjika. Sicer pa pravi: »Evo, in zato verjamem v komunizem. Sem čisti komunist, kar morda zveni totalno smešno in butasto. Več

  • Marjan Horvat

    25. 9. 2008  |  Mladina 39

    Tone Pavček, pesnik in esejist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikatone_pavek_mf.jpg

    »Kako le, velik intervju za majhnega Pavčka,« nam je po telefonu odvrnil pesnik, esejist, prevajalec, urednik in član SAZU Tone Pavček, ko smo ga zaprosili za intervju. Šaljiv in iskriv nas je pričakal na pragu svoje hiše v Seči, pokazal na soline, zanj čudo vseh čudes, in nato proti trtam in oljkam na njegovem gruntu, za katerega skrbita z ženo. Nekajurni pogovor je nanesel na njegovo mladost, saj bo v ponedeljek praznoval osemdeset let, v žarišču pa so bila aktualna vprašanja slovenskega vsakdanjika, ki ga naš sogovornik opazuje s kritičnim pogledom. Več

  • Marjan Horvat

    21. 8. 2008  |  Mladina 34

    Janez, ti si bil moj najboljši prijatelj

    Na slovesnosti ob odkritju doprsnega kipa dr. Janezu Drnovšku, dolgoletnemu predsedniku slovenske vlade in predsedniku države, v Zagorju ob Savi, bi pričakovali, da bodo na njej zares le Zagorjani z županom Matjažem Švaganom, saj je Drnovškova družina dala jasno vedeti, da se ne strinja s takšnim obeleževanjem spomina nanj, pa tudi njegov naslednik dr. Več

  • Marjan Horvat

    21. 8. 2008  |  Mladina 28

    Drugačni verniki Alaha

    Dedebaba Haji Reshat Bardhi, vodja svetovne skupnosti bektašev, na svojem domu v Tirani

    V Albaniji deluje ena izmed najnaprednejših muslimanskih skupnosti na svetu - derviška skupnost bektašev. Verniki podpirajo sekularno izobraževanje, vključujejo se v medverski dialog, ženske imajo enakopravno vlogo v religioznem občestvu. Zato so za številne ortodoksne sunitske in šiitske vernike »škandal« med muslimanskim življem. Več

  • Marjan Horvat

    7. 8. 2008  |  Mladina 32

    Dr. Lev Kreft, marksist

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_kreft_3623_bk.jpg

    Z dr. Levom Kreftom, profesorjem estetike na ljubljanski Filozofski fakulteti in direktorjem Mirovnega inštituta, smo se pogovarjali o tem, kako globoka je trenutna kriza kapitalizma. Dr. Kreftu ni bilo niti v najbolj težavnih časih težko priznati, da je bil marksizem njegovim intelektualnim razmislekom v podporo in bil izhodišče zanje. V tej intelektualni drži je izstopal tudi takrat, ko so desni intelektualci starega bradača pribijali na križ, mnogi levi misleci, ki so uporabljali njegove metode, pa so jih sramežljivo in s profesionalnega vidika pogosto tudi nepošteno prikrivali. Kreft je leta 2002 s podporo ZLSD kandidiral na predsedniških volitvah, danes pa v stranki, ki jo vodi Borut Pahor, nima več nobene funkcije. Več

  • Marjan Horvat

    15. 2. 2008  |  Mladina 6  |  Družba

    Spopadanje mitov z resnico

    Slovenci še vedno bijemo starodavni boj za lastništvo Knežjega kamna

    Med miti o junaških Slovencih je veliko takih, ki se sklicujejo na krščanske korenine in obrambo zahodnega kulturnega sveta ter civilizacije pred islamsko nevarnostjo. To je postalo še posebej aktualno v začetku devetdesetih let 20. stoletja in s pripravami na vstop v Evropsko unijo, ko je bil ljudstvu "povrnjen spomin" na herojsko obrambo pred Turki. Več