Marjan Horvat
-
16. 9. 2011 | Mladina 37 | Politika
Matjaž Hanžek: »Demokracija ne more biti na pol. Je ali pa je ni.«
Sociolog Matjaž Hanžek je sopredsedujoči nastajajočega Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije, ki naj bi preoblikovano v stranko nastopilo na prihodnjih volitvah. V pogovoru analizira zdajšnjo politično sceno in napoveduje zmago na volitvah, da bi Slovenija krenila po poti drugačnega gospodarskega in socialnega razvoja.
-
9. 9. 2011 | Mladina 36 | Kultura
S seksom in trači nad jugoslovanske mite
Še generacije, rojene konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, zaznamuje spomin na nekdanjo Jugoslavijo. Spominjajo se je vsak po svoje. Nekaterim se porodijo asociacije na nekdanjo skupno državo ob bendih, kot so Indexi, Bijelo Dugme, Ekatarina Velika, ob stripih kot Lunov Magnus Strip, Zlatna serija, Alan Ford, pa jugo estradnicah, kot je bila Lepa Brena, in igralkah, kot sta Milena Dravić, Ena Begović, ob partizanskih filmih in kultnih nanizankah, kot so bili Odpisani, Bolji život, ki s(m)o jih gledali povsod po Jugoslaviji. Pa tudi ob takratnih izdelkih, kot so kokta, fičo, jugo, vegeta, bronhi bonboni, in albanskih slaščičarnah, ki so ponujale le sladoled, ježke in kremšnite.
-
5. 8. 2011 | Mladina 31 | Politika
Dr. Taja Kramberger: "Spletka je starorežimska politična strategija"
Dr. Taja Kramberger je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala arheologijo in zgodovino ter nadaljevala z doktorskim študijem zgodovinske antropologije. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je skupaj z Dragom Rotarjem zasnovala študije zgodovinske antropologije, šest let je študente in študentke učila misliti zgodovino, nakar so jo, po njenih besedah, prav zato odpustili z univerze. V teh dneh se angažira v boju delavcev za svoje pravice v Luki Koper, kajti meni, da neoliberalci povzročajo krivice vsem zaposlenim.
-
22. 7. 2011 | Mladina 29 | Kultura
Maja Haderlap: "Rasla sem z občutkom, da moram ves čas dokazovati svojo eksistenco"
Maja Haderlap je prejšnji teden za odlomek iz svojega romanesknega prvenca Angel pozabe (Engel des Vergessens) prejela nagrado Ingeborg Bachmann, eno najvidnejših literarnih nagrad, ki jih podeljujejo na nemškem govornem območju. Koroška pisateljica in pesnica je v njem ubesedila spomine svoje babice in očeta na čas 2. svetovne vojne in nacizma, ki je globoko zarezal v družbeno tkivo Slovencev na Koroškem.
-
30. 6. 2011 | Mladina 26
Boštjan Gombač: "Vse je glasba"
Po teoriji je lahko vsak šum, vsak zbir zvokov, ni nujno, da jih proizvajajo inštrumenti ali gibanje človeških glasov - vse je lahko glasba. Če pa govorimo o glasbi, kot jo poznamo, se pravi zvoki, ki jih izvabljamo s pomočjo glasu, glasbil in drugih zvočil, jo že od baroka lahko žanrsko opredeljujemo. Globlje, filozofsko, pa je glasbo zelo težko razložiti.
-
23. 6. 2011 | Mladina 25
Dr. Igor Pribac: "Mi nismo to, kar smo bili."
Z dr. Igorjem Pribcem, docentom za socialno filozofijo in filozofijo zgodovine na Filozofski fakulteti, smo se ob dvajseti obletnici osamosvojitve Slovenije pogovarjali o posebnostih tranzicije v Sloveniji, stanju duha v političnem prostoru, o vzrokih za averzijo do politike in tudi o pomanjkanju notranje svobode ljudi. Dr. Pribac je prepričan, da se je treba odvrniti od ideološke matrice slovenstva, ki temelji na...
-
9. 6. 2011 | Mladina 23
Evropa je vznemirjena. Začelo se je v Španiji, nadaljevalo v Grčiji, vre v Italiji in Franciji, kot virus se širi tudi v severno Evropo. Na tisoče ljudi, mladih in starih, na mirnih protestih po ulicah in trgih večjih mest zahteva odgovore na vprašanja: Zakaj bi morali iz svojih žepov plačevati za pogoltnost bančnikov, ki so zakuhali finančno krizo? Ali je res nujno, da so cele države talke mednarodnih bonitetnih...
-
2. 6. 2011 | Mladina 22 | Svet
Jaime Pastor Verdú: "Prišla je nova politična sila"
Jaime Pastor Verdú (1946), profesor na španski Nacionalni univerzi za izobraževanje na daljavo, proučuje družbena gibanja. Leta 1966 je bil član Ljudske osvobodilne fronte (PLF), ki se je borila proti krutemu režimu generala Franca. Leta 1969 je moral pobegniti v Francijo in se v Parizu priključil emigrantski PLF, ki je takrat že bila del Četrte internacionale.
-
26. 5. 2011 | Mladina 21 | Svet
Dr. Ivan Čolović (1938), rojen Beograjčan, je leta 1971 ustanovil kultno Založbo 20. stoletje (Biblioteka XX. vek). Njegov »mali krog svobode«, kot sam imenuje svojo založbo, je bil v prejšnjih desetletjih tisti kanal, ki je Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Makedonijo oskrboval z najbolj »svežo« in včasih tudi »nezaželeno« literaturo o antropoloških, socioloških in etnoloških vprašanjih. Čolović je po izobrazbi etnolog in antropolog, sicer pa je zaposlen na Etnografskem inštitutu Srbske akademije znanosti in umetnosti. Zadnja desetletja se ukvarja s politično mitologijo Srbije in Balkana, saj, kot pravi, »živi v državi, v družbi, ki me spodbuja in prisiljuje, naj sprejmem nekatere stvari, ki jih ne morem sprejeti. O njih moram razmisliti, preden jih sprejmem ali nazadnje - zavrnem.« O teh temah je premišljeval v knjigah, kot so Bordel bojevnikov, Politika simbolov, Balkan - teror kulture in Zid je mrtev, živeli zidovi. Za razgaljanje kosovskega mita in procesov v Srbiji je pravi sogovornik.
-
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Družba
Mikel Lezamiz: "Naše gospodarstvo se že prebuja"
Mikel Lezamiz je direktor za izobraževanje v Združenju kooperativ Mondragon v Baskiji v severni Španiji, največjem konzorciju podjetij na svetu, ki so v lasti zaposlenih. Lezamiz, sociolog, politolog in ekonomist, velja za najboljšega poznavalca zgodovine, delovanja in tudi sedanjih izzivov, s katerimi se spoprijemajo kooperative, ki so vodilna skupina podjetij v Baskiji in po deležu dobička sedma najmočnejša gospodarska entiteta v Španiji. Danes je v združenju v 120 podjetjih zaposlenih okrog 100 tisoč delavcev lastnikov in združenje se uspešno kosa s konvencionalnimi podjetji. Kooperative so v lasti zaposlenih, njihova moč pa temelji na načelu en človek - en glas. Baskovske kooperative so dokaz, da je mogoče razviti visoko konkurenčna podjetja, ki so tudi solidarna in imajo močno socialno dimenzijo.
-
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Družba
Dr. Zora Konjajev: "Zdi se mi, da počasi lezemo gor"
Dr. Zora Konjajev se je rodila leta 1921 na Ptuju, a od mladih nog živi v Ljubljani. Izhaja iz rodu Stritarjev, glasbenikov in pisateljev. Po maturi na klasični gimnaziji je v Ljubljani študirala medicino. Študij je prekinila vojna. Med vojno je kot študentka medicine sodelovala v OF, bila zaprta in oktobra 1943 odšla z dojenčkom v partizane. Delala je v partizanski bolnišnici Kanižarica, kjer je sodelovala tudi pri operaciji komandanta partizanske vojske Franca Rozmana Staneta. Po osvoboditvi je končala študij, se specializirala za pediatrijo, doktorirala in se posvetila profesuri in znanstvenemu raziskovanju. Najin pogovor se je gibal v časovnem loku skoraj devetih desetletij. Zajel je pevsko delovanje sester Stritar, njeno doživljanje partizanstva in povojnega razvoja zdravstva. Dr. Zora Konjajev, ponosna pripadnica narodnoosvobodilnega boja, je prepričana, da bodo prihodnji rodovi še bolj cenili vrednote NOB kot današnji. Zadovoljna je, da se mladi danes »ponovno oprijemljejo vrednot, kot so osebna integriteta, spodobnost, tovarištvo in sodelovanje. To zbuja upanje.«
-
14. 4. 2011 | Mladina 15
Dr. Miroslav Stanojević: "V Sloveniji je notranja kritika postala že destruktivna"
Dr. Miroslav Stanojević, redni profesor na FDV, raziskuje sociologijo dela in poučuje industrijske odnose. Z njim smo se med drugim pogovarjali o “kondiciji” slovenskega gospodarstva v današnjem času, predvsem pa so nas zanimala njegova stališča do vzrokov za propad socialnega dialoga v času krize. Kaj je botrovalo radikalizaciji sindikatov in delodajalcev in kakšne so (lahko) posledice odločitev vlade, če jih sprejema brez soglasja socialnih partnerjev? Dr. Stanojević poudarja, da je treba socialni dialog, tudi zaradi ohranitve postulatov demokracije in stabilnosti, obnoviti, in opozarja na že “pregovorno” črnogledost pri ocenjevanju razmer doma.
-
31. 3. 2011 | Mladina 13
Komandant Stane (spet) med Slovenci
Konec marca je Banka Slovenije dala v obtok milijon spominskih kovancev s podobo španskega borca, partizana, generala in narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta. To je »velika stvar, saj utrjuje prepoznavnost in uveljavitev Slovenije v Evropi«, je dejal predsednik ZZB za vrednote NOB Janez Stanovnik na slovesnosti ob 100. obletnici njegovega rojstva - ob tej priložnosti so izdali kovanec - v njegovi...
-
Lazar Stojanović: "Ljudje večinoma hočejo zvedeti, kaj se je zgodilo, ne pa se spraviti"
Lazar Stojanović (66), srbski režiser, publicist in urednik, je v bivši Jugoslaviji postal znan po dokumentarno-igranem filmu Plastični Jezus. Zaradi »protirežimske« narave filma je bil obsojen leta 1971 na tri leta zapora, film pa je ostal do leta 1990 v bunkerju. Med tistimi deli, ki so najbolj razburila javnost, pa je tudi leta 1993 posneti film Srbska epika. Gre za dokumentarno-psihološki portret voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Haaški tribunal za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji ga je uvrstil med dokazno gradivo v procesu proti Karadžiću. Pretresljiva pa je njegova filmska pripoved z naslovom Škorpijoni-spomeničarji, v kateri brez reza uporabi dvanajstminutni posnetek masakra srbske specialne policijske enote nad Bošnjaki v Bosni. Stojanović v zadnjem času kot regionalni direktor koordinira medijsko kampanjo Rekom z namenom ustanoviti Regionalno komisijo za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih in drugih kršitvah človekovih pravic, ki so se zgodili v devetdesetih letih na območju nekdanje Jugoslavije.
Lazar Stojanović od leta 1990 živi v New Yorku v Združenih državah Amerike. Več let je bil tudi prevajalec v Združenih narodih. Na Balkanu pa snema filme in zdaj poskuša z Rekomom čim bolj osvetliti krvavo dogajanje zadnjih balkanskih vojn. -
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Svet
Dr. Will Kymlicka: "Obstaja občutek, da multikulturalizem ni pošten do večine, kar pa ne drži"
Kanadčan Will Kymlicka, profesor politične filozofije na Univerzi Queens v Kanadi in gostujoči profesor na mnogih ameriških in evropskih univerzah, je eden izmed očetov sodobne teorije multikulturalizma. Na njegove modele državljanstva, demokracije in socialne pravičnosti v razvoju multikulturnih družb, ki jih je predstavil v osmih knjigah in več kot dvesto člankih, se ne sklicujejo samo teoretiki, na posvete ga vabijo tudi ministri in predsedniki držav. Tudi pri predsedniku dr. Danilu Türku je bil. Zagotovo je Kymlicka, ki se je te dni mudil v Ljubljani in na oddelku za sociologijo FF v Ljubljani predaval o neoliberalnem multikulturalizmu, pravi naslov za pojasnila, kaj pravzaprav pomenijo “smrti” multikulturalizmov, ki so jih v zadnjem letu napovedali mnogi evropski voditelji. In tudi kaj je šlo narobe. Ob tem je treba opozoriti, da se je pojma multikulturalizem v zadnjih dveh desetletjih oprijel v javnostih slabšalen prizvok, kar so dovolj jasno ponazorile tudi besede nemške kanclerke Angele Merkel o »multi-kultiju«. Toda multikulturalizem je kot projekt in praksa upravljanja javnih politik s kulturnimi razlikami v vsaki družbi zagotovo vedno aktualen. Kymlicka je zanimiv zato, ker v primerjavi s konservativnimi pogledi na multikulturalizem, ki so »zaprli« skupine priseljencev v »etnične škatle« oziroma vzporedne družbe, zagovarja liberalni model integracije priseljencev z njihovim vključevanjem v večinsko družbo. Ta proces pa mora biti pravičen in pošten. Tako do priseljencev kot do večinske populacije.
-
10. 3. 2011 | Mladina 10
Dr. Boštjan Žekš, minister brez listnice, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, je doktor fizikalnih znanosti. Po opravljenem doktoratu je profesor sodeloval na univerzah v Nemčiji, Angliji in nekaj let predaval kot redni profesor na Univerzi v Recifu v Braziliji. Od leta 1987 je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), med letoma 2002 in 2008 pa je bil tudi njen predsednik. Od leta 2008 je minister v Pahorjevi vladi.
-
V vstaji odstavljeni tunizijski predsednik Zine El Abidine Ben Ali je prebegnil v Savdsko Arabijo, egiptovski predsednik Hosni Mubarak je pristal v hišnem priporu v letovišču Šarm El Šejk ob Rdečem morju, libijski samodržec polkovnik Moamer Gadafi pa se z zadnjimi močmi še vedno oklepa oblasti. Vsi trije (in tudi njihovo sorodstvo) so si v času vladanja nagrabili ogromno bogastvo ter ga »prelili« v...
-
Kdo so bili pripadniki Matjaževe vojske ...
V prvih letih po 2. svetovni vojni, ko je nova »ljudska oblast« s totalitarnimi prijemi utrjevala svojo vladavino v Sloveniji, so posamezniki in manjše skupine njenih nasprotnikov poskušali spremeniti oblast ali pa ji vsaj čim bolj škodovati. Največkrat pa je šlo za »bande«, ki so ropale zato, da bi njihovi člani lahko preživeli. Med njimi so bili tudi t. i.
-
Gerald Raunig: "Skupinsko ustvarjanje lahko ponuja nove oblike organiziranja, nove razvojne poti"
Gerald Raunig (47) dela na Visoki šoli za umetnost v Zürichu, na Evropskem inštitutu za progresivne študije, kot habilitirani profesor pa poučuje tudi na Inštitutu za filozofijo v Celovcu. Področji njegovega raziskovanja sta umetniški aktivizem in aktivistična umetnost. O tem je izdal več knjig. Prejšnji teden pa se je slovenskemu bralstvu predstavil s knjigo Umetnost in revolucija, prvim delom v slovenskem prevodu. Z Raunigom, ki je po materi koroški Slovenec, smo se pogovarjali o novih oblikah aktivizma, ki ga omogočajo novi mediji, o uporništvu v času krize in o vlogi, ki jo ima umetnost v času družbenih preobratov in revolucij.
-
Domoljubi ali aktivni državljani
Tretji pogovor o domoljubju, ki je bil prejšnji petek v palači predsednika države, naj bi po mnenju predsednika Danila Türka namenili ponovnemu premisleku o »našem odnosu do suverenosti slovenske države« in »utrditvi pomena domoljubja kot vrednote«, ki se zrcali v odnosu mladih do nje. Tokrat naj bi se teme lotili skozi »vprašanje povezanosti domoljubja in identitete z aktivnim...
-
Čeprav je v zahodnih državah Evropske unije v času krize med ljudmi mogoče slišati, da jim tujci odžirajo delo, izobražence pa je strah izgube nacionalne identitete in zahodnih vrednot, ki jih ogrožajo neintegrirani priseljenci, pa so demografski podatki in napovedi kruti. In kot katastrofa za Evropo in njeno konkurenčno sposobnost, čeprav pristojni še marsikje niso doumeli vseh razsežnosti, se lahko pokaže...
