Klemen Košak

  • Klemen Košak

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba

    Univerza na silo

    Z dr. Petrom Jambrekom smo se sestali na idiličnem državnem posestvu Brdo pri Kranju, kjer njegova Fakulteta za državne in evropske študije najema več prostorov pri javnem zavodu Protokolarne storitve. Nekaj ur po tem, ko je priletel iz Barcelone, nas je zagoreli 77-letnik, oblečen v usnjeno jakno, sprejel v hotelu Kokra, na koncu hodnika nasproti recepcije. Sedel je v sejni sobi, pripravljen, da pojasni, zakaj bo Nova univerza zaživela šele devet let po ustanovitvi. To je peta slovenska univerza, poleg Univerze v Novi Gorici druga zasebna in druga s sedežem v tem kraju. Njen rektor je Jambrek, a kmalu naj bi ga zamenjal nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Več

  • Klemen Košak

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba

    Ugasnimo kresove!

    Svet za sovražni govor, ki se pri Mirovnem inštitutu odziva na primere sovražnega govora, je izdal tretje letošnje poročilo, v njem pa je med drugim obsodil dr. Damirja Črnčeca, dekana zasebne Fakultete za državne in evropske študije, ki ga je prva vlada Janeza Janše imenovala za šefa vojaških obveščevalcev, druga Janševa vlada pa za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne službe. Več

  • Klemen Košak

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Politika

    Doktorati za bogate

    Vlada namerava doktorski študij financirati nekoliko drugače, kot ga je doslej. Do zdaj je ministrstvo za izobraževanje na javnem razpisu izbralo, katerim doktorskim študentom bo plačalo šolnino, pri čemer je najvišji znesek lahko znašal 4000 evrov na letnik. Po vladnem predlogu spremembe pa bi ministrstvo denar razdelilo javnim univerzam glede na to, koliko doktorandov je imela vsaka v zadnjih petih letih. Ministrstvo, ki ga vodi dr. Maja Makovec Brenčič, pojasnjuje, da je to skladno z avtonomijo univerz, vendar marsikdo takšni ureditvi nasprotuje. »Tak način je namenjen izključno pretakanju denarja od ministrstva k fakultetam, kjer so študenti le sredstvo,« opozarja dr. Jernej Zupanc v imenu društva Mlada akademija, ki predstavlja doktorske študente in raziskovalce. Več

  • Klemen Košak

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Politika

    Ohranjanje sistema

    Prejšnji teden so članice in člani parlamentarnega odbora, pristojnega za socialo, razpravljali o predlogu opozicijske Združene levice, naj znesek otroškega dodatka ne šteje v znesek dohodka, na podlagi katerega se določa upravičenost do drugih socialnih transferjev. Več

  • Klemen Košak

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika

    Izkoriščevalčev vajenec

    V Sloveniji bomo po desetih letih spet uvedli vajeništvo, saj je večina poslank in poslancev napovedala podporo vladnemu zakonskemu predlogu. Strinjajo se s trditvami ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič, da bo zakon delodajalcem približal poklicno izobraževanje ter prinesel nove zaposlitvene možnosti. V parlamentu predlogu nasprotuje le Združena levica, z njo pa se strinjajo tudi dijaška organizacija, zveza srednjih šol in sindikati. Vsi opozarjajo, da bo sistem bolj koristil podjetjem kot srednješolcem, delavcem pa bo škodil. »Zdi se, kot da je zakon pisan predvsem na kožo delodajalcem, saj bodo s tem pridobili poceni delovno silo,« so v sindikatu Mladi plus izrazili mnenje mnogih. Več

  • Klemen Košak

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Toži otroka!

    Ta mesec so številni prebivalci Slovenije ugotovili, da so polnoletni otroci dolžni »po svojih zmožnostih« preživljati svoje starše, če ti »nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti«. Ta določba je v zakonu o družinskih razmerjih zapisana že od leta 1976, vendar sta jo dve spremembi socialne zakonodaje, sprejeti v zadnjih letih, naredili pomembnejšo. Več

  • Klemen Košak

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    Odpiranje univerze

    Vodstvo ljubljanske univerze želi povezati univerzitetno skupnost med sabo in z okoljem ter jo internacionalizirati, zato je pozvalo profesorje, raziskovalce, strokovne sodelavce in študente, naj pišejo bloge oziroma spletne dnevnike. Več

  • Klemen Košak

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Družba

    Odraz sodobnosti

    Prejšnjo nedeljo dopoldne je revirni gozdar opazil, da je spomenik, ki nad breznom v Jelenjem žlebu stoji v spomin na bitko med partizanskimi in italijanskimi vojaki, močno poškodovan. Storilec, ki policistom ob zaključku redakcije Mladine še ni bil znan, je razbil kamniti plošči z napisi ter odstranil rdečo zvezdo, ki je povezovala stebra, na katerih sta plošči pritrjeni. Na razbitih ploščah je bil vpisan verz: »Pregnane v mrak in mraz, nas je hranila ljubezen do pravice in prostosti; zahropel boj, smrt žanje v trumi gosti – in zašume nad zemljo zmage krila.« Občina Ribnica naj bi bila oškodovana za tri tisoč evrov. Več

  • Klemen Košak

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Politika

    Boj proti »lenim« profesorjem

    Rektor ljubljanske univerze dr. Ivan Svetlik je prepričan, da bi moralo biti rednih profesorjev manj. Med vsemi učitelji jih je po njegovih podatkih 40 odstotkov, kar naj bi bilo preveč, saj je to najvišji mogoči naziv. Redni profesorji so veliko bolj »zaščiteni« od tistih z nižjimi nazivi, zato naj bi bilo »kar nekaj takih«, ki »ugotovijo, da jim ni treba več delati v skladu z normami in pričakovanji univerze«. Več

  • Klemen Košak  |  foto: Uroš Abram

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Družba

    Dr. Veronika Tašner, sociologinja vzgoje

    Kako biti uspešen na trgu delovne sile? Čeprav obstajajo predvidevanja, kateri poklici bodo zaželeni, tudi tisti, ki delajo take sezname, priznavajo, da niso veliko zanesljivejši od ugibanj. Ena od raziskav, ki jo je pred kratkim navedel predsednik Borut Pahor, pravi, da bo 60 odstotkov otrok, ki so zdaj v prvem razredu, opravljalo službe, ki še ne obstajajo. Tako nastajajo tudi nasveti, ki ciljajo na psihološko discipliniranost delavcev, na primer naj iskalci službe ne bodo »mamini sinčki«. Razvajenih, nesamostojnih in zahtevnih ljudi, ki ne znajo poskrbeti za svojo prihodnost, gospodarstvo noče, je na zadnjem sejmu o poklicih Informativa 2017 prejšnji konec tedna obveščal Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad. To je le zadnji poskus izogibanja dejstvu, da so nujne velike spremembe, pravi dr. Veronika Tašner z oddelka za temeljni pedagoški študij na ljubljanski pedagoški fakulteti. Že to, da imajo tudi ljudje, ki so pridno opravljali šolske naloge, težave z iskanjem dobre službe, kaže, da šola ne opravlja glavne funkcije, ki ji jo je naložila država. Neuspešnost pri pripravi posameznikov na trg delovne sile je izhodišče knjige Prihodnost šole v družbi brez dela, ki jo je Veronika Tašner pred kratkim uredila skupaj s kolegom in nekdanjim ministrom za šolstvo dr. Slavkom Gabrom. V sklepnem delu, ki sta ga napisala skupaj s profesorico na filozofski fakulteti, dr. Ljubico Marjanović Umek, ponujajo tudi razmislek o mogočih smereh iskanja rešitev za velik izziv, pred katerim je izobraževalni sistem. Trdijo, da mora šola pač zmanjšati prizadevanja za ustvarjanje primernih mezdnih delavcev ter se osredotočiti na posredovanje znanja, ki nima neposredne uporabne vrednosti za gospodarstvo. Več