Klemen Košak

  • Klemen Košak

    11. 3. 2016  |  Mladina 10  |  Politika

    Za več kot pol milijona evrov provizije

    Zgodba zadnjih nekaj mesecev na mariborski anesteziologiji vsebuje prepire med zaposlenimi, pozive k odstopu ministrice in sumljive provizije. Skoraj vsakdo, ki je z zgodbo povezan, jo pove drugače, in če bi navedli samo tisto, čemur nihče ne oporeka, bi bila zelo kratka. Niti začetka ne bi imela. Več

  • Klemen Košak

    11. 3. 2016  |  Mladina 10  |  Družba

    Zavajajoče obveščanje

    Pred iztekom roka za vpis na visokošolski študij (iztekel se je 4. marca) je Konfederacija sindikatov Slovenije (KSS) na svojih spletnih straneh objavila, da »bodo člani KSS in vseh vanjo združenih sindikatov deležni popolnoma brezplačnega študija na FDŠ«. Gre za zasebno Fakulteto za državne in evropske študije, ki ima sedež na Brdu pri Kranju in zanjo spletna stran KSS še navaja, da je »odlična izbira, v kolikor želite študirati blizu domačega kraja in hkrati pridobiti prvovrstno znanje s strani vodilnih slovenskih in tujih strokovnjakov«. Predsednik KSS Gvido Novak je pojasnil, da ima fakulteta težave s privabljanjem študentov, in tako je med enim od pogovorov s prijateljem Gorazdom Justinkom, ki je profesor na tej fakulteti, beseda nanesla na to, da bi KSS oglaševal študij na njej. »Z dekanom Matejem Avbljem smo se nato dogovorili, da jih vsako leto ob vpisu oglašujemo, oni pa nam izdelajo pravno mnenje ali dve,« je pojasnil. Kaj natančno pomeni, da je študij za člane sindikata brezplačen, Novak ni vedel. Več

  • Klemen Košak

    11. 3. 2016  |  Mladina 10  |  Družba

    Politično angažirane slikanice

    Letos je založba Zala v prevodu Tine Mahkota izdala slikanici, ki se ukvarjata z najaktualnejšo družbenopolitično temo. V knjigi Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev dekle pripoveduje o očetu, kako je velik, sposoben in pogumen, strah pred tujci pa premaga šele, ko hčerko pelje na rojstnodnevno zabavo k prijateljici, katere družina je iz Tanzanije. Leta 2003 jo je napisal znani sirski pisatelj Rafik Schami, ki živi v Nemčiji. Druga knjiga Vsi tukaj, vsi skupaj je bolj poučna. V njej je povzetih več zgodb priseljencev, poudarjeno pa je tudi, kaj imamo vsi ljudje skupnega: vsi spimo, se igramo, se prepiramo … Več

  • Klemen Košak

    4. 3. 2016  |  Mladina 9  |  Politika

    Fašisti in antifašisti

    SDS je zaradi spodbujanja nestrpnosti do migrantov, beguncev in muslimanov deležna hudih kritik. Še posebej po tem, ko so prejšnji teden na protestu v Šenčurju ob domobranskem plakatu iz druge svetovne vojne stali vidni predstavniki te politične stranke. Med njimi je bil tudi poslanec Branko Grims, ki se je zdaj obrambe lotil z napadom na kritike. Po njegovem se nasprotniki tujcev »srečujemo mirno, dostojanstveno in z vihrajočimi zastavami države Slovenije«, v nasprotju z njimi pa hočejo »levičarji ustvariti nekakšen incident s podtikanjem fašizma«, kot je zapisal v sporočilu za javnost. »Svoje odvratno početje opravičujejo s tem, da se deklarirajo kot ’antifašisti’,« je nadaljeval in pojasnil, da ravno to »odvratno početje« razgalja tiste, ki ga izvajajo, in »predstavlja dejansko fašizacijo medijskega prostora«. Da bi podkrepil svoje utemeljitve, je uporabil besede slavnega britanskega premera Winstona Churchilla. Po Grimsu se danes dogaja »točno tisto, kar je Winston Churchill tako vizionarsko napovedal že pred 70 leti: ’Fašisti bodočnosti bodo sami sebe imenovali antifašisti’.« Njegovo izjavo je nato nekritično objavil tednik Reporter, ki je naklonjen SDS. Isto Churchillovo izjavo je objavila tudi skupina Ljubljana je PROTI migrantskemu centru na svoji strani na Facebooku. Objavila jo je dan po protestih na Kotnikovi ulici v Ljubljani, namen pa je bil spet prikazati nestrpneže kot tiste, ki so deležni neupravičenih očitkov pravih fašistov. Več

  • Klemen Košak

    4. 3. 2016  |  Mladina 9  |  Politika

    Koliko zasebnim šolam?

    Kadar ustavno sodišče odloči, da je neki zakon neskladen z ustavo, politiki večinoma spremenijo zakon. To pa ni nujno, tako je bilo recimo pred dobrimi 15 leti, ko se je politika sprla ob vprašanju volilnih sistemov in odločitvi ustavnega sodišča o uvedbi večinskega volilnega sistema. Takrat so zagato rešili z ustavnim zakonom. Več

  • Klemen Košak

    26. 2. 2016  |  Mladina 8  |  Ekonomija

    Kdo bo lastnik Palome

    Tovarna papirnih izdelkov Paloma s Sladkega Vrha je na državnem seznamu za privatizacijo, vendar Slovenski državni holding (SDH), ki je njen 70-odstotni lastnik, ni tisti, ki išče, komu bo prodana. To je zaupal upravi Palome in ta to počne prek dokapitalizacije, saj naj bi bil to najboljši način, da podjetje poleg novega lastnika dobi desetine milijonov evrov za razvoj. Več

  • Klemen Košak

    26. 2. 2016  |  Mladina 8  |  Ekonomija

    Neskončna rast produktivnosti

    Podjetje za proizvodnjo gospodinjskih aparatov Gorenje je za Velenje in okolico zelo pomembno, zato je decembra velenjski mestni svet povabil predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca, naj jim predstavi strategijo razvoja podjetja do leta 2020. Svetniki so v svojih vprašanjih, ki so sledila predstavitvi, izpostavljali predvsem skrb za delovna mesta, in Bobinac jim je z veseljem odgovoril. Več

  • Klemen Košak  |  foto: Uroš Abram

    19. 2. 2016  |  Mladina 7  |  Politika

    Dr. Aleš Bučar Ručman

    Ko Aleš Bučar Ručman združi dogajanja na področjih, s katerimi se ukvarja, vidi zelo temačno sliko. Je sociolog in politolog, ukvarja pa se predvsem s sodobno, potrošniško demokracijo, mediji in migracijami. Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru dela že od leta 2004, a je bil do leta 2009 tudi politik, namreč predsednik podmladka Liberalne demokracije Slovenije. Stranko je zapustil, ker se ni strinjal z njeno »neoliberalno ideologijo«. Več

  • Klemen Košak

    19. 2. 2016  |  Mladina 7  |  Družba

    Živeti v hotelu

    Spletne strani, kot sta Airbnb in Booking, omogočajo preprostejše oddajanje in najemanje stanovanj, zato je zaradi njih turistom na voljo veliko več stanovanj, ki se prej niso oddajala ali pa so se oddajala dolgoročno. Lastnikom stanovanj se to splača, saj je kratkoročno oddajanje dobičkonosnejše od dolgoročnega, turistom pa, ker so stanovanja cenejša od hotelskih sob. Prek Airbnbja je bilo v Ljubljani konec lanskega leta na voljo več kot tisoč nastanitev, to je dve tretjini več kakor predlani. Absolutnih številk o transakcijah Airbnb ne razkriva javnosti, verjetno zato, ker bi potem dobili jasno predstavo, za koliko najemov se ne plačajo vsi davki. Več

  • Klemen Košak

    19. 2. 2016  |  Mladina 7  |  Politika

    Kapitalizem ubija

    Sodelavci Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa so prejšnji teden v Murski Soboti predstavili izsledke prve slovenske raziskave o učinkih prestrukturiranja podjetja na zdravje delavcev. Leta 2012 in 2013 so anketirali 1084 delavk in delavcev, ki so nekaj let prej doživeli prestrukturiranje v tekstilnem podjetju Mura, tiste, ki so bili odpuščeni, in tiste, ki so ostali v podjetju. Več

  • Klemen Košak

    12. 2. 2016  |  Mladina 6  |  Svet

    Nacionalistični izstop

    Referendum o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije bo verjetno prihodnje leto, a za njegov izid bo verjetno ključno prav to, kakšen bo dogovor med konservativno vlado Davida Camerona in Evropsko unijo. Na podlagi dogovora se bo namreč Cameron odločil, ali bo sam volivce pozival, naj obkrožijo DA ali NE. Več

  • Klemen Košak

    5. 2. 2016  |  Mladina 5  |  Družba

    Nezaupanje v učitelje

    Predstavniki ravnateljev in učiteljev si že vsaj deset let prizadevajo, da bi vlada natančneje določila delovne obveznosti učiteljev. Po sedanji ureditvi so posamezni ravnatelji pristojni, da določijo, kaj točno učitelji naredijo, da se jim prizna 40 ur dela na teden. Zato se obveznosti učiteljev razlikujejo. Več

  • Klemen Košak

    5. 2. 2016  |  Mladina 5  |  Družba

    (Ne)uporabno znanje

    V zadnjih letih je profesor japonologije z ljubljanske filozofske fakultete Andrej Bekeš pri japonskih znancih opazil več sprememb. Najprej po cunamiju, ki je marca 2011 poškodoval jedrsko elektrarno na Fukušimi in povzročil katastrofo, na katero oblasti očitno niso bile pripravljene. »Nenadoma so se radikalizirali ljudje, ki so bili prej apolitični,« pravi Bekeš. »Moji kolegi z univerze v Cukubi so eno leto vsak petek protestirali pred prostori predsednika vlade.« Več

  • Klemen Košak

    29. 1. 2016  |  Mladina 4  |  Družba

    Verniki plačali cerkev

    Konec prejšnjega tedna so mediji poročali, da je Ustanova za Slomškovo cerkev postala lastnica cerkve v mariborski župniji Košaki. Cerkev je zgradilo gradbeno podjetje SCT, a župnija Košaki del ni plačala zaradi obubožane Nadškofije Maribor. Stečajni upravitelj SCT je nato neuspešno poskušal s prodajo objekta dobiti milijon evrov, župnija Košaki pa je medtem v Ustanovi za Slomškovo cerkev zbirala donacije vernikov. Več

  • Klemen Košak

    29. 1. 2016  |  Mladina 4  |  Politika

    Za privatizacijo

    Vodstvo Zdravniške zbornice se je očitno odločilo, da bo prenehalo s pretvarjanjem, kako nasprotuje privatizaciji. Doslej so oglaševali svoj predlog reforme zdravstva, ki sicer nakazuje željo po neenaki dostopnosti zdravstvenih storitev, vendar je tako nedodelan, da si njegove realizacije ni mogoče predstavljati. Kljub temu so vodstva zdravniških organizacij izpostavljala ta pred- Več

  • Klemen Košak  |  foto: Borut Krajnc

    22. 1. 2016  |  Mladina 3  |  Politika

    dr. Primož Krašovec

    Od zadnjega Mladininega intervjuja s sociologom kulture Primožem Krašovcem je minilo manj kot leto dni, a takrat je govoril o neoliberalni ideologiji in praksi, v zadnjem času pa se zaradi očitnih razlogov posveča predvsem preučevanju rasizma. Krašovec predava na ljubljanski filozofski fakulteti, sodeluje pa tudi pri Inštitutu za delavske študije, v okviru katerega je lani predstavil zanimivo analizo slovenskega urbanega srednjega razreda. Vprašali smo ga tudi, kako sta temi, s katerima se trenutno največ ukvarja, povezani. Več

  • Klemen Košak

    22. 1. 2016  |  Mladina 3  |  Politika

    »Domoljubni prostovoljci«

    Novico, da je Slovenija popustila pritiskom Severnoatlantske zveze in bo počasi začela kupovati orožje, so v torek zasenčili predstavniki SDS. Pred novinarji so svarili, da bo zaradi izključitve Slovenije iz »mini schengena« tukaj kmalu več sto tisoč tujcev, med katerimi so »večinoma zdravi mladi moški« in tudi »borci in teroristi«. Slabo stanje vojske in policije bo spodbudilo državljane, da se bodo »nekontrolirano samoorganizirali«, je opozoril Božo Predalič. Zato predlagajo ustanovitev nacionalne garde. Ta bi bila sestavljena iz največ 25 tisoč prostovoljcev, starih od 18 do 35 let, ki bi opravili dvotedensko ali trimesečno urjenje. S tem bi »zagotovili zadostno število usposobljene vojaške sile za zavarovanje zunanjih meja,« je povedal Predalič. Predvsem pa si v SDS želijo, da bi bili pripadniki nacionalne garde domoljubi. Več

  • Klemen Košak  |  foto: Uroš Abram

    15. 1. 2016  |  Mladina 2  |  Politika

    Milojka Kolar Celarc

    Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc želi doseči, kar je doslej uspelo le enemu od njenih trinajstih predhodnikov, pa še to pred več kot 23 leti. Želi izvesti reformo slovenskega zdravstva. Trenutno poznamo zgolj napovedi sprememb, vendar so ministričin odstop že zahtevale organizacije, ki naj bi predstavljale zdravnike, bolnike in medicinske sestre. Ta glasni odpor bo za Milojko Kolar Celarc morda vseeno koristen, saj njeni nasprotniki težko skrijejo, da so instrument v rokah tistih, ki želi predvsem zaslužiti. Več

  • Klemen Košak

    15. 1. 2016  |  Mladina 2  |  Politika

    Raziskovalci v službi politike

    Študijski center za narodno spravo (SCNR) je pred dnevi izdal knjigo svojega sodelavca Damjana Hančiča Revolucionarno nasilje v Sloveniji med letoma 1941 in 1945. Več

  • Klemen Košak

    15. 1. 2016  |  Mladina 2  |  Politika

    Dodatek za VIP

    Ob aferi z dodatki za stalno pripravljenost se je dobro spomniti, da smo nekaj zelo podobnega doživeli marca lani ob aferi z avtorskimi honorarji nekaterih profesorjev. »Mnogi igrajo nogomet, a le nekateri služijo milijone,« je takrat pojasnjevala dekanja ljubljanske Ekonomske fakultete Metka Tekavčič, ki je poleg redne plače s honorarji v 11 letih zaslužila 235 tisoč evrov. Nekdanji dekan in sedanji minister za finance Dušan Mramor se je takrat na podatek, da je dobil 82 tisoč evrov honorarjev, odzval z besedami, da »nismo več v komunizmu«. Stanka Setnikar Cankar je potem ob razkritju, da je v času vodenja ljubljanske Fakultete za upravo dobila dodatnih 636 tisoč evrov, odstopila s položaja ministrice za izobraževanje … Več

  • Klemen Košak

    8. 1. 2016  |  Mladina 1  |  Politika

    Napad na ministrico, drugič

    Medicinski tehnik Vili Brus dela v bolnišnici v Šempetru pri Novi Gorici, tako kot anesteziolog Konrad Kuštrin, predsednik sindikata zdravnikov Fides. Brus je po političnem prepričanju veliko bolj na levi kot Kuštrin in ima tudi jasna stališča do zdravstvenega sistema. »Javno in zasebno zdravstvo morata biti strogo ločena,« je povedal v torek po telefonu, »o tem sva se s Kuštrinom že večkrat skregala.« Več

  • Klemen Košak

    8. 1. 2016  |  Mladina 1  |  Svet

    Pot v diktaturo

    Zelo hitro so se uresničila pričakovanja, da se bo po oktobrski volilni zmagi nacionalistične stranke Zakon in pravičnost Poljska pomaknila proti avtoritarnemu načinu vladanja, kakršno je bilo doslej v Evropski uniji značilno predvsem za Madžarsko. Vlada premierke Beate Szydło je okrepila oblast nad varnostno-obveščevalnimi službami, otežila delo ustavnega sodišča ter pospešeno kadruje v vojski, državni upravi in javnih družbah. »Dogajanje na Poljskem, žal, spominja na poti, ki so jih ubirali diktatorski režimi,« je 23. decembra dejal Jean Asselborn, zunanji minister Luksemburga, ki je do konca lanskega leta predsedoval EU. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je dogajanje primerjal z »državnim udarom«. Več

  • Klemen Košak

    24. 12. 2015  |  Mladina 52  |  Družba

    2015

    odstotka več zaposlenih za nedoločen čas je v Sloveniji kot lani. Število brezposelnih se je sicer zmanjšalo za sedem odstotkov, a predvsem zaradi manj varnih zaposlitev. Več

  • Klemen Košak  |  foto: Ilustracija: Marko Rop

    24. 12. 2015  |  Mladina 52  |  Družba

    Delitev iz obupa

    S Saro se nisva poznala, a je privolila takoj, ko sem ji pisal, da potrebujem nastanitev na Dunaju in da bi prespal v njenem stanovanju. Seveda je bilo v avstrijskem glavnem mestu prostih dovolj hotelskih sob, vendar so za približno četrtino dražje od stanovanj, ki se tako kot Sarino oddajajo prek spletne strani Airbnb. Več

  • Klemen Košak

    24. 12. 2015  |  Mladina 52  |  Družba

    Prava desnica

    Ob begunski krizi se pojavljajo številni pozivi k nečloveški obravnavi ljudi in veliko teorij, ki naj bi tako obravnavo upravičile. Eno izmed njih je na dogodku stranke SDS v velenjski knjižnici na začetku decembra predstavil ekonomist Bernard Brščič, ki je bil leta 2012 državni sekretar v kabinetu takratnega predsednika vlade Janeza Janše, zdaj pa je zaposlen v skrbniku električnega omrežja Eles. Več

  • Klemen Košak

    24. 12. 2015  |  Mladina 52  |  Družba

    Davčna zgodovina

    Letos je v slovenskem prevodu izšla knjiga Marija Terezija – velika Habsburžanka nemškega avtorja Franza Herreja. Ker bodo davčne blagajne z novim letom postale obvezne, ena od zanimivosti v knjigi posebej izstopa. V njej piše, da sta bili v habsburški monarhiji pri plačevanju davkov najmanj vestni Koroška in Kranjska, deželi z večinskim slovenskim prebivalstvom. Več

  • Klemen Košak

    18. 12. 2015  |  Mladina 51  |  Politika

    Dragi zdravniki!

    Sindikat zdravnikov Fides je tako poseben, da ga njegov predsednik Konrad Kuštrin niti ne želi imenovati sindikat. »Če bi se našlo kakšno drugo ime, bi ga uporabljali, saj smo reformni sindikat,« je povedal zbranim na srečanju, ki sta ga v ponedeljek organizirali prijateljski organizaciji Društvo za zdravje naroda in Zdravniška zbornica. »Hočemo resne spremembe. Hočemo, da so dobri dobro nagrajeni, slabi slabo in da najslabši odidejo.« Več

  • Klemen Košak

    18. 12. 2015  |  Mladina 51  |  Politika

    Branilec rasizma

    Nogometna zveza Slovenije je mariborski nogometni klub zaradi obnašanja njegovih navijačev na novembrski tekmi proti ljubljanski Olimpiji kaznovala s 15 tisoč evri globe in praznimi tribunami na dveh naslednjih tekmah. Eden od navijačev je namreč dvignil zastavo s keltskim križem, več pa jih je skupaj razvilo transparent: »Najbolj dragocena stvar, ki nam jo lahko vzamejo, je lasten narod, če se zanj ne bomo borili, ga bomo za vedno izgubili. Stop migrantom.« Nogometna zveza je napis prepoznala kot izraz ksenofobije, keltski križ pa kot izraz rasne nestrpnosti. Več

  • Klemen Košak

    11. 12. 2015  |  Mladina 50  |  Družba

    Sovražni kupci

    Prejšnji teden je trgovska veriga Spar s polic svojih avstrijskih trgovin umaknila mesne izdelke z oznako halal, ki jih je začela prodajati le dva tedna prej. To so izdelki, pripravljeni v skladu z islamsko prakso, katere posebnost je predvsem, da žival ob zakolu ni mrtva, ampak omamljena (brez zavesti in neobčutljiva za bolečino), ter da meso ne pride v stik s svinjskim mesom. Spar je izdelke umaknil zaradi »šokantnih in neutemeljenih odzivov na družabnih omrežjih«, so sporočili predstavniki podjetja. »Kaj bo naslednje – bomo lahko nakupovali le v burki?« se je glasil eden izmed odzivov. »Halal predstavlja vse, kar islam je – brutalnost, zaničevanje življenja in netolerantnost do vsakogar, ki razmišlja drugače,« je zapisal nekdo drug. Več

  • Klemen Košak

    11. 12. 2015  |  Mladina 50  |  Politika

    Poslanci z iPadi

    Stranka modernega centra je od podjetja Comparex kupila računalniške tablice iPad, ki jih izdeluje ameriško podjetje Apple. Tablice je v uporabo in vzdrževanje za čas mandata dobilo 35 poslancev stranke, pet tablic pa si izmenjujejo strokovni sodelavci stranke, je sporočila predstavnica za odnose z javnostmi Zdenka Jagarinec. »Stranka je tablice kupila iz lastnih sredstev, cena tablic je 384,53 oziroma 572,35 evra,« je še sporočila in pojasnila razloge za nakup: »Računalniške tablice so eno od osnovnih orodij za delo, omogočajo hitro komunikacijo in dosegljivost, pripravo in vpogled v gradiva, nezanemarljivo je tudi, da z uporabo tablic močno zmanjšujemo porabo papirja.« Več