Borut Mekina
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Družba
Mira rodijo 25. avgusta 1963 v Ljubljani. Za današnje čase razmeroma zgodaj. Oče Miro Cerar senior in mati Zdenka Cerar tedaj ravno začneta študirati na pravni fakulteti. Poleg ljubezni do zakonov ju druži tudi fizkultura. Oba rada obiskujeta telovadnice, tam se njuna zveza tudi začne. Mladina ju daljnovidno spremlja že od vsega začetka. Miro Cerar starejši in Miro Cerar mlajši sta leta 1964 na naslovnici Mladine, mama Zdenka pa napiše spremno besedilo, posvečeno sinu, Očka, vso srečo v Tokiu.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Politika
V četrtek, 4. decembra, je na mariborski mestni občini (MOM) ob 16. uri potekala izredna seja mestnega sveta, na kateri so svetniki obravnavali sestavo novih odborov in komisij. Seja se je zavlekla v noč, na njej pa je bil tudi župan Andrej Fištravec. Ta je nato odšel domov. Zjutraj se je vrnil na delovno mesto in že ob devetih na posebni tiskovni konferenci javnost in mestne svetnike presenetil z obvestilom, da je občini zmanjkalo denarja.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Politika
Policijski čoln, prirejen razpis?
Policija kupuje nova čolna, gumenjaka, dolga do deset metrov in široka približno tri metre. Tako imenovana patruljno-reševalna čolna naj bi imela po dva zunajkrmna štiritaktna motorja, v kabini pa mora biti dovolj prostora za dvočlansko posadko in še za štiri osebe. Vsi ti razpisni pogoji so razumljivi, presenetljiva je le zahteva, da morata biti dno in kabina iz aluminija.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Politika
M Tom je podjetje v Mokronogu. Nastalo je na pogorišču podjetja Tom, ki je izdelovalo oblazinjeno pohištvo in ki je šlo leta 2010 v stečaj zaradi preveč drznih želja prejšnjih lastnikov. A odpuščeni delavci niso obupali, temveč so pogorišče najeli in sami ponovno zagnali proizvodnjo.
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Ekonomija
»Ne opravljamo povprečnega dela … nismo tukaj, da bi nas imeli radi, vrhunski svetovalci so dragi,« je vodja slabe banke (DUTB) Šved Torbjörn Mansson minuli teden odgovoril na osnutek poročila protikorupcijske komisije. Ta je ugotovila, da je DUTB v začetnem obdobju za svetovalce potrošila 12 milijonov evrov, plače vodilnih delavcev v banki pa so sedaj najvišje v državi in znašajo več kot 21 tisoč evrov bruto na mesec. Projektni menedžer Janne Harjunpää za 32 ur dela prejema 20 tisoč evrov bruto na mesec, pogodba pa mu dopušča 34.800 evrov in še do 230 tisoč evrov nagrade na leto. Harjunpää bo v enem letu zaslužil od 240 do 648 tisoč evrov; podobno tudi drugi vodilni v banki.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Politika
Dari Južna je po zadnji Managerjevi lestvici 24. najpremožnejši Slovenec. Skupaj z ženo imata 35,8 milijona evrov osebnega premoženja, ki sta ga začela zbirati kot vsi ostali t. i. pidovski baroni: s preprodajo vrednostnih papirjev v uvodnem delu slovenske privatizacije. Tako je Južna s podjetjem Perspektiva postal lastnik družbe za upravljanje, ki se danes imenuje Vizija holding in Vizija holding ena, ter posledično cele vrste drugih podjetij, ki jih je prevzel kasneje. Najpomembnejše med njimi je novomeško gradbeno podjetje CGP, ki je doživelo razcvet v času prve vlade Janeza Janše, v času pospešene gradnje avtocest na kredit. Južna je tedaj postal tudi pomemben, skoraj desetodstotni lastnik Petrola. To je bilo tudi v času, ko je v usklajeni akciji z Igorjem Bavčarjem in Janševim prijateljem Viktorjem Barago želel prevzeti Petrol.
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Politika
Matej Runjak, član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), pristojen za postopke privatizacije, bi moral po zakonu imeti vsaj deset let vodstvenih izkušenj. Pri čemer bi moral v preteklosti »dosegati dobre primerljive rezultate«, piše v zakonu o SDH. Francosko SDH, Agence des participations de l’État, eno najuglednejših na svetu, vodi recimo Regis Turrini. Turrini ima dva magisterija, in sicer iz prava in moderne francoske literature. Tako kot preostali člani uprave ima tudi on več kot dvajset let izkušenj na visokih, direktorskih položajih, ki jih je začel zasedati po letu 1995. Runjak pa ima deset let izkušenj zgolj ob predpostavki, da je postal vrhunski vodstveni delavec že naslednji dan po diplomi, tako da je preskočil obdobje pripravništva.
-
7. 11. 2014 | Politika
Združena levica protestira zaradi privatizacije Darsa
Poslanska skupina Združene levice (ZL) se je odzvala na aktualno številko Mladine, v kateri pišemo o posebni delovni skupini »DARS«, ki so jo prejšnji mesec ustanovili v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Do ustanovitve omenjene skupine, katere namen je priprava nalog za privatizacijo slovenskih avtocest, je prišlo tudi s pomočjo ameriške investicijske banke JP Morgan Chase, ki je za SDH pripravila finančne analize.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Politika
Miro Cerar, predsednik vlade, je na volitvah zmagal z obljubo o »premišljeni privatizaciji«. Slovenija podjetij naj ne bi več prodajala rokohitrsko in na podlagi politike izvršenih dejstev, kot se je to zgodilo v primeru Aerodroma Ljubljana in Telekoma, je obljubljal. Tokrat naj bi šlo za strateški premislek. A manj kot dva tedna po prisegi Cerarjeve vlade, in še preden je parlament sploh karkoli odločil glede »premišljene« strategije upravljanja državnega premoženja, še preden je torej odločil, katere državne naložbe bodo strateške in katere zgolj finančne, so se v Slovenskem državnem holdingu (SDH), na ministrstvu za finance in ministrstvu za infrastrukturo že začeli pospešeno pripravljati na privatizacijo novega podjetja – slovenskih avtocest, Družbe za avtoceste Slovenije (Dars).
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Ekonomija
Kot v nekakšni akcijski drami je z vrha Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) odletel direktor Peter Dermol. Vodja Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) Blaž Košorok ga je odpustil iz krivdnih razlogov z dopisom, ki ga je presenečenemu Dermolu vročila odvetnica HSE. Zakaj – oba molčita. Domnevno naj bi bil Dermol prek posrednika, velenjskega podjetnika Gjorgjije Krstanovskega, kupoval nov transformator za peti blok, v resnici pa naj bi šlo za prebarvan rabljeni transformator.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Svet
Martin Pollack (1944) je avstrijski pisatelj ter bivši novinar in urednik nemškega Spiegla. Leta 2004 je zaslovel s knjigo o svojem očetu, nacističnem zločincu dr. Gerhardu Bastu, šefu Gestapa v avstrijskem Linzu, vodji posebnega oddelka SS, ki je med drugo svetovno vojno likvidiral Jude na Slovaškem in Poljskem. Njegova nacistična družina po očetovi strani izhaja iz Kočevskega in Laškega, od koder so se leta 1912 odselili v Avstrijo. Iz protesta proti njeni nemškonacionalni usmeritvi, tudi sovraštvu do Slovencev, se je Pollack po drugi svetovni vojni odločil za študij slavistike in vzhodnoevropske zgodovine na Poljskem. Z družino in očetom se je soočil v knjigi Smrt v bunkerju, ki je leta 2005 izšla tudi v slovenskem prevodu, letos pa je izdal esej z naslovom Kontaminirane pokrajine, kjer piše o množičnih grobiščih v Srednji Evropi in soočanju ljudi, ki živijo v njihovi bližini, s preteklimi zločini. Z njim smo se pogovarjali po razpravi, ki jo je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Ekonomija
Delavska hranilnica, katere lastniki so Sindikat kovinske in elektro industrije (Skei), Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), Sindikat državnih organov, Sindikat kmetijstva in živilske industrije, Sindikat zdravstva in Sindikat delavcev dejavnosti energetike, je ta teden postala večinska, 57-odstotna lastnica Aerodroma Maribor. Za okrog 900 tisoč evrov je delež odkupila od koroškega podjetja Aviofun, ki ostaja manjšinski delničar. S tem naj bi bila saga mariborskega letališča, ki se je v težavah znašlo po stečaju Preventa, končana. Letališče naj bi končno dobilo stabilnega, dolgoročnega in strateškega partnerja, so sporočili iz hranilnice.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Politika
Temna plat ministrovega odstopa
Andrej Krašek, nekoč bobnar pri skupini The Stroj, je svojo kariero začel kot odvetnik, nadaljeval jo je kot stečajni upravitelj, konec leta 2012 pa je postal direktor Agencije za varstvo konkurence (AVK). Mislil je, da bo to bolj uradniška funkcija: »Preden sem prevzel vodenje AVK, sem se kot odvetnik pretežno ukvarjal s sodnimi postopki. In predstavljal sem si, da bo funkcija direktorja AVK podobna funkciji na primer vodje oddelka na kakšnem sodišču. Skratka, da bo to relativno mirna služba,« pravi. Nikoli prej ni slišal, da bi se kateremukoli gospodarskemu sodniku, ki prav tako sodi v milijonskih zadevah, zgodilo kaj podobnega. Je že res, da kriminalci kdaj pa kdaj kakšnemu kazenskemu sodniku ali tožilcu vržejo ročno bombo na dvorišče, »a da bi se na takšen nivo spustili slovenski gospodarski subjekti, s katerimi se ukvarjam kot direktor AVK, elita slovenskega gospodarstva – to je zame popolno presenečenje«, opisuje nenavadne dogodke, ki so se mu zgodili v zadnjem letu in pol.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Politika
Uroš Rotnik, eden izmed glavnih ovadenih v zadevi TEŠ6, je še vedno direktor velenjskega komunalnega podjetja. Protikorupcijska komisija je opozorila, da je občine ustanoviteljice Komunalnega podjetja Velenje že februarja letos seznanila z ugotovitvami nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem, a niti občine niti nadzorni svet Rotnika niso obravnavali »z vidika primernosti«, prav tako niso sprožili razprave o tem, ali je »še zaupanja vredna oseba za funkcijo, ki vključuje tudi upravljanje javnih sredstev«. Franc Sever (včasih SDS), predsednik nadzornega sveta komunalnega podjetja, je v imenu kolegov izrazil celo »pomisleke« o delu protikorupcijske komisije.
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Politika
Ivo Vajgl je prejšnji teden izstopal. Drugi slovenski evroposlanci so molčali, on pa je pisal protestna pisma. Nastop Alenke Bratušek pred evropskim parlamentom ni bil najboljši, to je priznala tudi sama, a dejansko naj bi odgovornost za njen padec in za sramoto Slovenije nosila domača politika, je prepričan Vajgl. Dejanja slovenskih politikov in nekaterih njegovih kolegov evroposlancev naj bi bila »nepatriotična, slaboumna in neodgovorna«. Z Vajglom, ki je evropski poslanec v skupini liberalcev (ALDE), smo se pogovarjali v tednu, ko je vlada Mira Cerarja v Bruselj že poslala novo kandidatko – Violeto Bulc.
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Politika
Ta teden se je na ljubljanskem okrajnem sodišču začel predobravnavni narok zoper novinarko Dela Anuško Delić. Tožilstvo ji grozi s tremi leti zapora, ker naj bi objavljala državne skrivnosti. Delićeva je namreč v zadnjih dveh letih napisala več člankov o povezavah med skrajnimi desničarji in stranko SDS, s čimer naj bi ogrozila preiskave uradnih organov. Ali kot piše v obtožnem predlogu: zaradi njenih člankov naj bi bilo onemogočeno »nadaljnje izvajanje prikritih ukrepov« zoper nekatere ekstremiste, ki so za nadzor izvedeli iz Dela.
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Politika
Po štirih letih so celjski kriminalisti končali preiskavo nepravilnosti pri poslovanju Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Sporočili so, da je vrednost teh nepravilnosti več kot 284 milijonov evrov.
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Politika
»Boril sem se v Siriji. Če bi to prišlo na dan lani septembra, ko sem se vrnil, bi bil heroj, borec za svobodo. Zdaj pa sem terorist. Mnogi me povezujejo z Islamsko državo,« začne Rok Žavbi.
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Ekonomija
V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) so septembra objavili še zadnji javni razpis v sklopu projekta bloka 6 – razpis za ureditev okolice. Pred dvema letoma, ko je TEŠ vodil Simon Tot, je bilo za ureditev okolice predvidenih 1,5 milijona evrov, v zadnjem razpisu pa novo vodstvo s Petrom Dermolom na čelu načrtuje, da bo za to namenilo 3,5 milijona evrov. Po novem je namreč, glede na prejšnje načrte, predvidena še gradnja železniških tirov do šestega bloka, s tem pa se bo projekt podražil za približno dva milijona evrov. A zakaj so tiri po novem potrebni?
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Politika
Švedska bo priznala Palestino. Kaj pa mi?
Novi švedski premier, socialdemokrat Stefan Löfven, je ta teden potegnil prvo konkretno mednarodnopolitično potezo. Napovedal je, da bo njegova država, prva med pomembnejšimi, večjimi članicami EU, priznala Palestino. »Ustanovitev dveh držav je edina mogoča rešitev spora med Palestinci in Izraelci,« je dejal.
-
3. 10. 2014 | Mladina 40 | Politika
Prej je bil Andrej Fištravec (1957) sociolog, angažiran publicist, pedagog. Potem so bile v Mariboru vstaje in Fištravec je čez noč, deloma kot predstavnik vstajnikov, februarja 2013 postal župan Maribora. Da je na tej funkciji mnoge razočaral, je morda celo razumljivo. Po največjem izrazu nezadovoljstva v postsocialistični Sloveniji so bila pričakovanja visoka. A kakorkoli pogledamo na njegovo kratko županovanje v težavnih razmerah, z večinoma starim, »kanglerjevim« mestnim svetom, dejstvo je, da je s Fištravcem Maribor na svoje čelo dobil doktorja. Torej razmeroma razumnega človeka, ki ne udriha po mizi s čevljem, ko mu zmanjka besednega zaklada za izražanje kakšne misli.
-
26. 9. 2014 | Mladina 39 | Politika
Dr. Milan Brglez (47) je dinamičen sogovornik. Je šahist, ki je svoj znani doktorat o pomenu »nepozitivističnih epistemoloških in realističnih ontoloških predpostavk za osmišljanje mednarodnih odnosov in metodologije njihovega proučevanja« pisal deset let, četrtino doktorata je zavzemalo naštevanje literature. A Brglez sedaj ni več teoretik, ampak tudi praktik. Je drugi najmočnejši mož v državi – po državnem protokolu kot predsednik državnega zbora in po svoji funkciji znotraj Stranke Mira Cerarja (SMC). In kot se spodobi za politika, napoveduje, da bo na tej funkciji ostal še dolgo časa.
-
28. 9. 2014 | Mladina 39 | Politika
Šestega septembra 2011 naj bi bivši direktor Slovenske obveščevalne agencije (Sova) Sebastijan Selan prišel na pogovor k tedanjemu predsedniku vlade Borutu Pahorju. Na njem naj bi ga še ustno seznanil z aktivnostmi ekstremističnih skupin v Sloveniji, predvsem neonacistične skupine Blood & Honour. Po oceni Sove naj bi delovanje ekstremističnih skupin že pomenilo grožnjo nacionalni varnosti. Skrajneži naj bi se povezovali s podobnimi skupinami iz Slovaške, Nemčije, Madžarske in še nekaterih drugih držav, njihovo delovanje v Sloveniji pa naj bi bilo po oceni Sove že precej odkrito. Tukaj naj bi se čutili precej varne. Povezovali naj bi se celo s slovenskim državnim vrhom.
-
27. 9. 2014 | Mladina 39 | Politika
Slovenija mora letos izbrati tri kandidate za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Razpis je bil objavljen marca, sodni svet je junija sestavil lestvico najboljših, vlada je predlog potrdila julija, nato pa je prišel na vrsto Borut Pahor. Ta bi moral s seznama izbrati tri predlagane kandidate in predlog poslati v potrditev v državni zbor.
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Politika
Bivši minister za infrastrukturo iz Državljanske liste z najkrajšim stažem, Igor Maher, ki ga je odnesla črna gradnja, je še vedno podpredsednik nadzornega sveta Elektra Slovenije. Maher, ki je kariero začel kot policist in je edino nadzorniško funkcijo doslej opravljal med letoma 2007 in 2011 v lokalnem komunalnem podjetju Okolje - Piran, nadzira slovensko električno omrežje. Nikoli prej se ni ukvarjal z energetiko. Funkcijo v gospodarstvu je dobil kot politično nagrado.
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Politika
Potem ko so si premislili glede Ervina Pfeiferja, je v drugo Stranka Mira Cerarja za gospodarskega ministra ta teden predlagala podjetnika Jožefa Petroviča. Na zaslišanju v parlamentu je poudaril, da stavi na svoje izkušnje iz gospodarstva: »Izziv sem sprejel, ker bi rad na svoji koži občutil, ali se da prisluhniti gospodarstvu in ali se da ta voz premakniti naprej.« Povečeval bo konkurenčnost, krepil »zdrava jedra«, spodbujal prestrukturiranje podjetij. Obnavljal bi ceste, prenavljal komunalno infrastrukturo …
-
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Politika
Kaj je to pritisk Evropske unije? Kako se kaže in kako se mu varuhi slovenskega nacionalnega interesa postavijo po robu? Se borijo kot levi? Gredo na nož? »Lahko vam pokažemo vse svoje zahteve in vse sestanke, na katerih smo se trudili, da se to ne bi zgodilo, vendar je bila nazadnje preprosto postavljena zahteva, da moramo izbrisati imetnike podrejenih obveznic,« je nedavno na primeru krpanja bančne luknje in razlaščanja malih lastnikov obveznic NLB razmere dramatično opisal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Jazbec naj bi se bil boril. A je bil nazadnje poražen.
-
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Politika
Kaj si neki navaden državljan želi od svojega letališča? Državljan, ki mu je malo mar, kdo je lastnik, ki se ne ubada s strateškimi vprašanji in ne bere letnih poročil? Tak državljan si želi, da lahko že iz Ljubljane, ne pa denimo iz Zagreba, Benetk, Celovca ali Gradca, odleti poceni in proti različnim destinacijam, pričakuje še, da bosta v čakalnici na Brniku tudi stol in prosto mesto, kamor bo odložil svojo potovalko. To so takšna legitimna, minimalna pričakovanja.
