Borut Mekina
-
16. 7. 2008 | Mladina 24
V zadnji parlamentarni razpravi o »tajkunsko-političnih povezavah, ki na kriminalen način bogatijo na račun državljanov,« so parlamentarci, gospodarski minister Andrej Vizjak in predsednik vlade Boška Šrota omenili 29-krat, Igorja Bavčarja pa 14-krat. Če še pred mesecem dni ni bilo jasno, kakšen tajkun je Bavčar, ga lahko tokrat natančno izmerimo: po tajkunstvu ga je za točno polovico Šrota.
-
16. 7. 2008 | Mladina 25
Janša govor prepisal od Blaira
Da je bil trenutek edinstven - o tem ni bilo dvoma. Petnajsta obletnica rojstva samostojne države je bila priložnost, ko je bilo treba izmeriti vmesni rezultat. Vprašanje je bilo le, kako. S tisto proslavo ob dnevu državnosti 24. junija 2006 sta se javnost in politična elita precej ukvarjali. Ena izmed najbolj osamosvojiteljskih zamisli, da bi čez dan skozi Ljubljano, mimo parlamenta, zakorakala in zapeljala...
-
10. 7. 2008 | Mladina 28
Sodstvo je danes na dnu. » Avtoriteta sodnikov je na najnižji možni točki,« je dejal eden izmed starejših sodnikov, pred kratkim upokojen, ki se ne želi več izpostavljati v javnosti, ker ima »vsega dovolj«. V razvitih državah sodna veja oblasti uživa največje zaupanje javnosti med vsemi institucijami, v Sloveniji je slika obrnjena.
-
3. 7. 2008 | Mladina 27
» Policija dela in nihče ne bo nikoli vnaprej vedel, kdaj bomo potrkali na kakšna vrata.« To so besede direktorja policije Jožeta Romška, ki jih je izrekel ta teden. Res je. Policija in tožilstvo imata veliko razlogov za spektakularne akcije z vklepanjem v lisice in z zahtevki za hišne preiskave. Zaradi suma zlorabe uradnega položaja bi morala policija, glede na standard iz primera Penko, kmalu...
-
3. 7. 2008 | Mladina 27
”Kje se to konča? Pri likvidaciji? Prestopili so vse meje.”
> Težko rečem. Nikakor ni dobro, če se na bodočega odvetnika zgrnejo sumi, da je v prejšnji službi zlorabljal uradni položaj. Za stranko, ki pričakuje zaupen odnos, je to lahko neprijetno. Ampak stvari, ki se mi je zgodila, bom prišel do dna. Kar pa se tiče ljudi, s katerimi sem se sestajal podobno kot z Ivanom Zidarjem in se pogovarjal o bodočem zastopanju, mi je večina že ...
-
30. 5. 2008 | Mladina 22
Mladen Dolar je skupaj s Slavojem Žižkom, Rastkom Močnikom in Alenko Zupančič eden izmed ustanoviteljev tako imenovane ljubljanske šole teoretske psihoanalize in eden najboljših poznavalcev Heglove filozofije in francoskega strukturalizma. Dvajset let je učil na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dokler se ni pred nekaj leti odločil mesta izrednega profesorja zamenjati za raziskovanje. Od tedaj je izdal knjigi O skoposti (2002) in O glasu (2003) ter nazadnje knjigo z naslovom Prozopopeja (2006).
-
22. 5. 2008 | Mladina 21
Ime mu je Kaj Björkqvist. V sagi, morda celo kriminalki o slovenski trgovini z orožjem je sredi tega meseca dobil glavno vlogo. Ima tudi temu primeren naziv: je glavni preiskovalni inšpektor policije v državi, ki je znana po najbolj brezkompromisnem odnosu do klientelizma in korupcije. Mednarodni javnosti se je razkril prejšnji teden, ko je tudi Fince presenetil s še nerazkritim številom preiskanih hiš in...
-
20. 5. 2008 | Mladina 20
Menedžer desetletja ali tajkun?
Šrota je v pivovarno pripeljal Tone Turnšek. Spoznala sta se v izvršnem svetu občine Laško, kjer je Šrot do sredine devetdesetih opravljal funkcijo podpredsednika. Tam smo ga slišali, kako na primer pojasnjuje, da » občina v letu 1994 na političnem področju ohranja enotnost in zgledno urejenost sistema tako v skupščini občine kot v izvršnem svetu...«.
-
13. 5. 2008 | Mladina 17
Odgovoril bom drugače. Ko v različnih evropskih državah razpravljajo o reformah, gre razprava vedno v dve smeri. Po eni strani je treba povečati odzivnost gospodarstva in trgov na zunanje šoke, po drugi pa je v reformah treba zagotoviti varnostne mehanizme, ki preprečujejo, da bi se preveč ljudi neupravičeno znašlo v položaju socialne ogroženosti.
-
13. 5. 2008 | Mladina 17
Seveda gre šele za prve zamisli. Program, ki od začetka leta v 18 delovnih skupinah nastaja v stranki, še ni javno objavljen in dokončen, čeprav je stranka temeljne zamisli gospodarskega in finančnega jedra prejšnji teden že predstavila na eni od prvih okroglih miz, kjer je poleg Boruta Pahorja sodeloval še Mitja Gaspari, ki naj bi v morebitni vladi prevzel funkcijo podpredsednika in ki pri nastajanju...
-
28. 3. 2008 | Mladina 12 | Politika
Marec je ponavadi čas, ko poštar Rdeči križ "razveseli" s prav posebno položnico. Vsako leto jo pošlje občina Koper, na njej pa je zapisan vrtoglavi znesek, višji od 84 tisoč evrov. Toliko namreč znaša nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga mora Rdeči križ (RK) lokalni skupnosti plačati za svoje zdravilišče na Debelem rtiču v Ankaranu, kjer letujejo otroci, ki jim starši zaradi svojega socialnega...
-
23. 3. 2008 | Mladina 11
Znani so lobistični primeri iz tujine, kjer poslanci, bivši ministri ali predsedniki ustanavljajo pisarne in po končanem mandatu svoje dobro ime, svoj politični vpliv ali ugled zastavljajo za velike gospodarske igralce. Najnovejši slovenski primer za to se imenuje Pavle Rupar. Pavle Rupar je danes lobist. In ni edini. Tančico skrivnosti s slovenske lobistične scene razkriva gradbena afera, kjer se v vlogi...
-
14. 3. 2008 | Mladina 10 | Politika
"Bojim se, da so nam stvari ušle iz rok."
S tem se do pred kratkim nisem obremenjevala. Sedaj ko imam malce več vpogleda v to, ko dobivam pobude in vprašanja državljanov, pa se mi porajajo tudi takšne ideje. Kljub temu verjamem, da se mi to ne dogaja, sicer bi težko opravljala svoje delo.
-
14. 3. 2008 | Mladina 10 | Politika
Pivovarna Laško je danes središče najmočnejšega slovenskega finančnega konglomerata, ki poleg industrije pijač združuje še medijske vložke v Večeru ali Delu, iz njega pa prihajajo tudi najpomembnejši lastniki Mercatorja, največjega slovenskega podjetja. Na začetku lastniške verige stoji družba Kolonel, ki jo zastopa samostojna podjetnica iz Maribora Blaženka Šoštarič, sicer vodja servisa za opravljanje...
-
Zamisel, da bi izbrisanim nekje v Sloveniji, denimo v Argentinskem parku pred ministrstvom za notranje zadeve v Ljubljani, postavili spomenik, je sicer lahko razumljena kot slaba šala, še sploh, če v skladu z aktualnimi smernicami mislimo, da nas morajo spomeniki združevati. A zgodba z osemnajsttisočglavo aglomeracijo posameznikov, ki jih je združila birokracija, je na dobri poti, da jo bo lahko rešil le še...
-
Skrbi nas, da bo tudi Slovenija pasivna
Z gospodom Türkom smo navezali stike že decembra, takoj ko je postal predsednik. Razlog je preprost: želimo spodbuditi Slovenijo, da bi prevzela vodilno vlogo v Svetu za človekove pravice OZN, saj nas zelo skrbi, ker je bila EU doslej v tem organu precej pasivna. Doslej se ni ravno izkazala. Nekaterim državam je z agresivnostjo uspelo onemogočiti rešitev marsikaterega vprašanja, zato računamo na Slovenijo, ki zdaj predseduje EU.
-
22. 2. 2008 | Mladina 7
Še nedavno so bili spiski telefonskih klicev razlog za resno skrb. Znan je denimo seznam izpisov telefonskih klicev z mobilnega telefona sedanjega Večerovega odgovornega urednika Tomaža Ranca, ki naj bi ga kriminalisti - med njimi je bil tedaj tudi Drago Kos - zaradi preiskave v aferi Vič - Holmec od Mobitela dobili nekaj dni prehitro. Marsikdo je bil ob tem dogodku globoko prizadet zaradi zlorabe pravil.
-
Od Slivnikove ceste do Janševega podjetja
Da si nekdo zgradi cesto, traja več let. Včasih desetletje. Treba je izdelati prostorsko in projektno dokumentacijo, dobiti soglasja različnih zavodov, denimo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, soglasja sosedov, občinskih urbanistov, energetskih in drugih komunalnih podjetij, parcele je treba odkupiti... Zapletov je vedno dovolj.
-
Se kdo vpraša, kaj se bo zgodilo?
Ta zgodba ni od včeraj. Bila je problem nekdanje Jugoslavije in še prej. Znotraj tega nihče ni našel prave rešitve. Po mojem je najbolj določno videl vprašanje Kosova nekdanji premier Srbije Zoran Đinđić. Za novo leto 2002 sem govoril z njim osebno in takrat je izrekel tezo, da se mora Srbija začeti ukvarjati z vprašanjem Kosova, sicer se bodo ob naslednjem koraku, ob vprašanju vstopa v EU, ubadali z dvema...
-
5. 2. 2008 | Mladina 5
Znano je, kako se je na ozemlju nekdanje Jugoslavije končala morija. Razmere na terenu je dejansko uredilo šele ameriško posredovanje v Bosni in potem na Kosovu, Evropa pa se je spotaknila v daljšo krizo identitete in avtoritete. Zadnja leta je zaradi balkanskega kotla Evropska unija šla skozi več reform, vse z namenom, da bi po sramoti dobila podobo vplivne in učinkovite sile.
-
2. 2. 2008 | Mladina 4
Močan, eleganten, dinamičen in vsestranski. BMW X5. Drobnoprodajna cena tega vozila se začne pri 57 tisoč in konča pri 74 tisoč evrih, in to brez dodatne opreme. Trgovci ga uvrščajo v kategorijo tako imenovanih luksuznih vozil SUV ali Sports utility vehicle. S petimi metri dolžine in 2,2 metra širine je morda malce predimenzioniran za tipično slovensko cesto na podeželju, nepraktičen pa je tudi za tloris navadne...
-
27. 1. 2008 | Mladina 3
Minuli dve leti sta bili za slovensko cerkev eni najuspešnejših. Še bolj kot pomoč države in vernikov so namreč zrasle cerkvene finančne investicije, ki pomenijo gospodarsko jedro RKC. A to jedro je cerkev, podobno kot drugi finančni centri moči po Sloveniji, zgradila predvsem skozi certifikatno privatizacijo. Do njega je prišla prek "menedžerskega odkupa".
