Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    13. 7. 2016  |  Svet

    Podoba ženske, ki uteleša boj temnopoltih Američanov

    Minulo nedeljo so v ameriških mestih tisoči temnopoltih Američanov, v glavnem združenih v gibanju Črna življenja so pomembna (Black Lives Matter) protestirali proti nasilju policistov, ki so tokrat v Minnesoti in Louisiani ubili temnopolta Philanda Castila in Altona Sterlinga.

     Brandon Friedman on Twitter

    Več

  • Marjan Horvat

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Svet

    »Župan vseh Londončanov«

    Minuli ponedeljek je županovanje v Londonu prevzel Sadiq Khan, 45-letni britanski politik pakistanskega rodu. 57 odstotkov Londončanov in Londončank vseh barv in veroizpovedi je uspešni pravnik in od leta 2005 poslanec in minister laburistične stranke prepričal z umirjenimi nastopi, v katerih je poudarjal, da bo »župan vseh Londončanov«, zlasti pa z obljubami, da bo v britanski prestolnici rešil žgoče stanovanjsko in prometno vprašanje, kar vključuje tudi štiriletno zamrznitev cen vozovnic za javni promet. Khan velja za socialdemokrata, BBC ga je umestil v laburistično »mehko levico«, marksistični komentator Richard Seymour pa ga opisuje kot »središčnika«. Več

  • Marjan Horvat

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Politika  Za naročnike

    Nevarne podobe »nemštva«

    Mestni svet Dresdna je zaradi razraščanja skrajne desnice v tem mestu razglasil »izredne razmere« (Nazinotstand). Predlagatelj resolucije Max Aschenbach, član »satirične« stranke Die Partei, je pojasnil, da so z njo člani sveta skušali opozoriti na »resnost problema«, saj se »protidemokratična, protipluralistična, ljudomrzna in skrajno desničarska vedenja in dejanja z nasiljem vred v Dresdnu pojavljajo vse pogosteje«. Več

  • Marjan Horvat

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Politika  Za naročnike

    Zadnja utrdba ali znanilec novega apartheida?

    Ni naključje, da je Grant Farred, ugledni profesor filozofije iz ZDA, ki se je rodil v Republiki Južni Afriki, pred nekaj leti v pogovoru za Mladino svojo (nekdanjo) domovino po koncu apartheida označil za »velikansko polomijo«. V tej državi so na začetku devetdesetih let sicer formalno opustili doktrino rasnega razlikovanja, vendar po Farredovem mnenju nove »temnopolte malomeščanske politične elite« niso storile ničesar, da bi preprečile občutno povečevanje socialnih razlik. Temnopolte elite, kot že poprej belske, so zlahka vzpostavile povezave z multinacionalnim kapitalom, se v bogatih soseskah obdale z zidovi, sočasno pa so se v državi razmahnili revščina, korupcija, brezposelnost in kriminal, kar je, skupaj s povečevanjem socialnih razlik, vedno gnojilo za razrast rasnih napetosti. Več

  • Marjan Horvat

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Politika  Za naročnike

    (Kratena) pravica do poštenega sojenja

    Katalonski politični zaporniki, ki jih je špansko vrhovno sodišče pred štirinajstimi dnevi obsodilo na zelo visoke zaporne kazni zaradi vloge v pripravah referenduma o neodvisnosti leta 2017, so že napovedali vložitev pritožbe na evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Toda to bodo lahko storili šele, ko bo o razsodbi vrhovnega sodišča odločilo špansko ustavno sodišče, s tem pa se utegne, če sklepamo po dosedanjem ravnanju tega sodišča, celotni pritožbeni postopek zelo zavleči. Več

  • Marjan Horvat

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba  Za naročnike

    Naomi Klein: Planet in kapitalizem sta v vojni

    Ni naključje, da je svetovno znana kanadska novinarka, dokumentalistka in socialna aktivistka Naomi Klein že leta 2014 – pet let pred zdajšnjimi globalnimi okoljevarstvenimi protesti, katerih prepoznavni obraz je Greta Thunberg – v knjigi To vse spremeni: kapitalizem proti podnebju zavrnila misel, da je mogoče podnebne spremembe zaustaviti (le) s tehnološkimi inovacijami na področju boljše izrabe energije ali s spremembami ekološko potratnih načinov življenja. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Širom, glasbena skupina …

    Glasbo skupine Širom bi lahko opredelili kot meditativno, kontemplativno, celo mistično zvočno izkušnjo; trojica zanimivih glasbenikov z igranjem na različna klasična, doma narejena in ljudska glasbila z vseh koncev sveta poslušalce namreč popelje v svetove, ki se zdijo starodavni in oddaljeni, a hkrati sodobni in nenavadno bližnji. Zagotovo tudi zaradi njene časovne in prostorske neopredeljivosti nekateri glasbo Širom označujejo z »domišljijsko« ali »sodobno« ljudsko glasbo. A zapisi glasbenih recenzentov, med njimi tistih iz največjih medijskih hiš, BBC-ja, Guardiana, The Wire, ali z vplivnih glasbenih portalov, kot so Songlines, ki njihove albume opisujejo s presežki, potrjujejo misel, da je njihovo glasbo težko opisati, kaj šele popredalčkati v določen žanr; treba jo je poslušati, se ji zares prepustiti, a hkrati tudi obiskati njihove koncerte, saj ti že zaradi obilice nenavadnih inštrumentov, ki jih uporabljajo na odru, ponujajo zelo zanimivo vizualno izkušnjo. Več

  • Marjan Horvat

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Kultura

    Naj cveti sto gledališč, tudi politično angažirano Slovensko mladinsko gledališče 

    Ni naključje, da je sobotni prispevek v osrednjem slovenskem dnevniku o razmerah v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) razburil dobršen del slovenske strokovne gledališke javnosti. V njem nastopajoča člana kolektiva, režiser Vito Taufer in igralec Dario Varga, obtožujeta direktorja gledališča Tiborja Miheliča Syeda in umetniškega vodjo Gorana Injaca, da sta v zadnjih štirih letih, torej v času svojega mandata, SMG vsebinsko in organizacijsko preoblikovala tako, da po mnenju omenjenih igralca in režiserja to gledališče v novi podobi ne izpolnjuje več svoje izvirne naloge oziroma poslanstva. Več

  • Marjan Horvat

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Kultura

    Antigona v očeh »statistov« zgodovine

    Prejšnji petek, več kot tri leta po njenem nastanku, je bila v zagrebškem Hrvaškem narodnem gledališču uprizorjena Antigona Slavoja Žižka. Več

  • Marjan Horvat

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika

    Naiven in nespameten minister Cerar

    V teh dneh so katalonske trge, ulice, ceste, celo glavno barcelonsko letališče znova »zavzeli« protestniki in protestnice. Čeprav katalonske oblasti nenehno pozivajo k mirnim protestom, poznavalci pravijo, da se lahko zdajšnje vrenje stopnjuje, saj ga je izzvala po mnenju večine Kataloncev ne le nesorazmerna in nepravična, »temveč maščevalna« razsodba španskega vrhovnega sodišča. V ponedeljek je po dolgotrajnem sojenju sodišče katalonske politike, ki so hoteli pred dvema letoma omogočiti Kataloncem referendumsko pravico o neodvisnosti, obtožilo zaradi »vstajništva in zlorabe javnih sredstev« ter jim izreklo zelo visoke zaporne kazni. Več