Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Politika

    Dialog namesto »rupture«

    Nekdanji španski premier Mariano Rajoy – na začetku meseca mu je parlament zaradi obsežne korupcijske afere, v katero je bilo vpletenih 30 funkcionarjev in članov njegove Ljudske stranke, izglasoval nezaupnico – je zavračal vse pogovore s predstavniki Katalonije o samostojnosti te španske regije ali vsaj njeni večji vsebinski avtonomiji znotraj Španije, novi premier, socialist Pedro Sanchez, pa je ureditev njenega statusa navedel kot eno izmed prednostnih nalog svoje vlade. Več

  • Marjan Horvat

    1. 6. 2018  |  Mladina 22  |  Družba

    Spodobni (neo)fašisti

    Tudi na Češkem so se v glavnem iz katoliških in z njimi povezanih konservativnih krogov, vrstili pozivi k prepovedi uprizarjanja predstave Naše nasilje in vaše nasilje, v kateri je hrvaški režiser Oliver Frljić z igralci Slovenskega mladinskega gledališča tematiziral odgovornost Evrope za begunsko tragedijo. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    1. 6. 2018  |  Mladina 22  |  Družba

    Dr. Karolina Babič, predsednica in strokovna sodelavka mariborskega Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP)

    Pod vodstvom Karoline Babič je mariborski Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP), ki so ga v letu 2012 zasnovali na podlagi programskih usmeritev Urbanih brazd, projekta Evropske prestolnice kulture – Maribor, postal platforma, ki povezuje (sodobne) zadruge in socialna podjetja v podravski regiji in je obenem inkubator novih idej s področja socialne ekonomije. V »Tkalki«, poslopju v središču Maribora, kjer ima CAAP sedež, danes deluje 25 socialnih podjetij in zadrug ter organizacij podpornega okolja za socialno ekonomijo. Med njimi tudi najbolj znana Zadruga Dobrina, ki s hrano lokalnih pridelovalcev oskrbuje javne zavode v Mariboru, občani pa lahko kupijo njihove izdelke v trgovini ob vhodu v Tkalko. Več

  • Marjan Horvat

    25. 5. 2018  |  Mladina 21  |  Družba

    »Zaostala« cerkev

    Na začetku maja je v župnijski cerkvi v Špetru, naselju sredi Beneške Slovenije, potekal obred podeljevanja zakramenta prvega obhajila. Nekateri starši prvoobhajancev so ob tej priložnosti duhovnika in katehetinjo zaprosili, da bi deli obreda potekali tudi v jezikih, ki jih govorijo otroci, katerih materni jezik ni italijanščina. Predstavnika cerkve sta njihovim prošnjam ugodila in predlagala, da bi otroci priprošnje prebrali v jeziku staršev, torej tudi v hrvaščini, španščini, celo romunščini, ne pa – v slovenščini. Več

  • Marjan Horvat

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Družba

    Ne muzej, temveč socialno stanovanje

    Legendarni nizozemski nogometaš Johan Cruyff, v sedemdesetih letih najprej igralec nizozemskega Ajaxa in nato Barcelone, kasneje pa menedžer in strateg v teh klubih, ki je po mnenju poznavalcev v samem jedru preobrazil nogometno igro, velja za najboljšega evropskega nogometaša prejšnjega stoletja. Pripisujejo pa mu tudi »očetovstvo« šole nogometa »Barçajax«, zlasti njenega načina igranja »tiki-taka«, taktike kratkih podaj in visoke posesti žoge, s katero je Barcelona v prejšnjem desetletju prevladovala v Ligi prvakov, leta 2010 pa je Španija z njo, v glavnem z Barceloninimi igralci, suvereno zmagala na svetovnem prvenstvu. Cruyff ni bil le »Spinoza nogometa«, temveč tudi človek s trdnimi političnimi načeli, čeprav jih v javnosti ni prav pogosto razglašal. Več

  • Marjan Horvat

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Politika

    Konec »ustaškega rajanja« v Pliberku

    Prireditev na Libuškem polju pri Pliberku že desetletja ni le slovesnost, na kateri se Hrvati in Hrvatice pietetno poklonijo spominu na rojake, v glavnem sodelavce okupatorja, temveč naj bi se bila izrodila v »največje zborovanje fašistov v Evropi«. Privrženci ustaške ideologije so si lahko na tem »nevtralnem« terenu dali duška s slavljenjem hrvaške »homemade« verzije nacizma, kvizlinške NDH, in hkrati objokovanjem usode ujetnikov, ki so jih maja 1945 pripadniki zavezniških sil v Pliberku izročili jugoslovanskim partizanom. Ti so jih prisilili v pešačenje po krajih tedanje Jugoslavije. V kolonah smrti, ki jih na Hrvaškem imenujejo »križev pot«, je umrlo več deset tisoč ujetnikov, med njimi tudi (morda nedolžni) civilisti. Več

  • Marjan Horvat

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Politika

    Človek z vizijo, ne pa revolucionar

    Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je februarja napovedal, da se bo udeležil slovesnosti v Trierju, rojstnem kraju Karla Marxa, v počastitev 200. obletnice rojstva tega nemškega filozofa in ekonomista. Takrat je zagotovo vedel, da njegove odločitve ne bodo sprejeli z odobravanjem niti vsi v politični skupini, ki ji pripada. A kljub očitkom iz vrst nekaterih poslancev iz njegove Evropske ljudske stranke (EPP) in njej ideološko bližnjih političnih skupin, da bo z udeležbo na slovesnosti slavil človeka, »odgovornega za 100 milijonov žrtev«, je Juncker prejšnji petek, 5. maja, obiskal Trier, spregovoril o Marxovi zapuščini in prisostvoval odkritju petmetrskega kipa, ki ga je mestu darovala Kitajska. Več

  • Marjan Horvat

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Kultura

    Sekire in papagaj

    Inicialki v naslovu S*S najnovejše predstave projekta Nova pošta, ki sta ga zasnovala Slovensko mladinsko gledališče in zavod Maska, da bi z eksperimentalnimi gledališkimi postopki vpela »umetniško delovanje v širše družbeno dogajanje«, seveda prikrivata priimka dramatičarke Simone Semenič in hibridne umetnice Maje Smrekar, letošnjih dobitnic nagrade Prešernovega sklada. Umetnici sta bili, prva zaradi »onečaščenja« slovenske zastave, druga pa zaradi »nespodobne« uporabe psov v svojih projektih, deležni surovega žaljenja in omalovaževanja, predvsem na spletu. Olja na ogenj v gonji proti njima so s svojimi izjavami prilivali še nekateri politiki z desnega političnega spektra. Med njimi tudi prvak SDS Janez Janša, ki je na Facebooku svojim privržencem sporočil, da se s podelitvijo nagrade umetnicama »izrojena levica« na kulturni praznik iz njih »norčuje kot še nikoli doslej. Sramotenju naših skupnih nacionalnih simbolov in slovenske družine pravi ‘umetnost’. Če se s tem ne strinjate, vas razglasi za nestrpneže in vas zmerja z bedaki. Potem pa iz vaših žepov bogato plačuje kreature, ki skrunijo vse tisto, kar je omogočilo, da smo kot narod Stali in obstali,« je zapisal. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Portret

    Noah Charney, pisatelj in umetnostni zgodovinar

    Noah Charney, 38-letni ameriški umetnostni zgodovinar in avtor svetovnih knjižnih uspešnic o resničnih ali izmišljenih primerih tatvin umetnin, se je že po nekaj letih bivanja v Sloveniji na (samo)svoj, a intelektualno zelo plodovit način vključil v slovensko družbo. Temu ne pritrjuje le njegov predlog, da v pogovoru uporabljamo slovenščino, ali njegovo vztrajanje pri uporabi svojilnega zaimka »mi«, ko govori o ljudeh v svoji novi domovini, temveč zlasti njegova knjiga Slovenologija, v kateri je duhovito, a tudi kritično primerjal prednosti in slabosti življenja v Sloveniji in njegovih rodnih Združenih državah Amerike. Več

  • Marjan Horvat

    4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Politika

    Novi slovenski »pravični med narodi«

    Deseterici slovenskih dobitnikov priznanja »pravični med narodi«, ki ga podeljuje izraelski spominski center Jad Vašem tistim, ki so med 2. svetovno vojno tvegali življenje, da bi Jude rešili pred holokavstom, se je pridružila še peterica posameznikov iz naše države. »Pravični med narodi« so postali Aleksander in Agnes Žilavec iz Andrejcev ter Jožef, Franc in Marija Fartelj iz Tešanovcev, ker so med vojno skrivali prekmurskega Juda Mirka Hiršla. Priznanja je prejšnji petek, 27. aprila, njihovim potomcem na murskosoboškem gradu izročil izraelski veleposlanik v Sloveniji Ejal Sela. Več

  • Marjan Horvat

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Politika

    (Nove) ideje o Evropi

    Skupina za geopolitične študije na francoski visoki šoli École normale supérieure (ENS) je v začetku marca, da bi na vsej celini spodbudila premišljevanje o Evropi, začela projekt Ideje o Evropi, niz predavanj vrhunskih intelektualcev, ki jih v živo prenašajo v nekaterih evropskih mestih, Aosti, Bukarešti, Cambridgeu, Oxfordu, Pisi, Rimu, zdaj tudi v Ljubljani. Po uvodnem predavanju italijanskega marksista Antonia Negrija in nato psihoanalitičarke Elisabeth Roudinesco smo ta ponedeljek v Narodni galeriji prisluhnili razmišljanju ekonomista Thomasa Pikettyja o Evropski uniji. Ker želijo organizatorji ključne dileme EU osvetliti tudi iz perspektive držav članic, so k sodelovanju povabili intelektualce iz držav, kjer je na voljo ogled predavanja. Tokrat je o Pikettyjevih predlogih za reformiranje EU premišljeval filozof Mladen Dolar. Več

  • Marjan Horvat

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura

    Heroji našega časa

    S fotografom Tadejem Vaukmanom, rojenim leta 1984 v Dravogradu, smo se sestali prejšnji petek, dan zatem, ko sta si v ljubljanski Ravnikar Gallery Space njegovo najnovejšo fotografsko razstavo ogledala njegova babica Julijana in ded Alojz. Razstavo s pomenljivim naslovom Grandheroes je posvetil njima, svojim starim staršem, ki sta ga pa ločitvi staršev vzela na svoj dom, ga vzgajala po najboljših močeh in mu stala ob strani tudi v njegovem zares turbulentnem adolescenčnem obdobju. Več

  • Marjan Horvat

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Politika

    Popolna osamitev Katalonije

    Španske oblasti, ki so po lanskem referendumu o samostojnosti Katalonije tej najbogatejši regiji odvzele avtonomijo, zdaj pa po vsej Evropi lovijo najvišje katalonske politike, ki so referendum pripravili, skušajo z razpustitvijo še drugih pomembnih katalonskih institucij preprečiti ponoven vzpon »secesionističnega« vrenja v tej pokrajini. Obenem bi radi, doma in v tujini, v kali zatrli vse poskuse internacionalizacije »katalonskega vprašanja«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Portret

    Blaž Šef, gledališki igralec

    Na pogovor je prišel z vaj za plesni koncert, ki so ga njegova nekdanja profesorica historičnih plesov na AGFRT Lidija Podlesnik Tomášiková, priznani plesalec in koreograf Milan Tomášik, belgijski strokovnjak Lieven Baert in godalna zasedba musica cubicularis zasnovali na podlagi dela zgodnjebaročnega skladatelja slovenskega rodu Isaaca Poscha. V predstavi, ki so jo ob 400. obletnici skladateljevega rojstva uprizorili na Ljubljanskem gradu, je sodeloval kot povezovalec programa, enega izmed plesov pa je – na lastno željo – odplesal tudi sam. Gib in klasična glasba sta dve izmed področij umetniškega ustvarjanja, ki se jima Blaž Šef posveča s strastjo in predanostjo, »čeprav je Poscheva glasba nekaj povsem drugega, kot so denimo družbeno angažirane predstave režiserja Oliverja Frljića, s katerimi smo gostovali že marsikje po svetu«, pravi. Več

  • Marjan Horvat

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura

    »Smo strpni, toda ...«

    Ko so pred dvema letoma, na vrhuncu begunske »krize« v Sloveniji, pristojna ministrstva iskala primerne namestitve za 22 mladoletnih prosilcev za azil, tedaj nastanjenih v centrih za tujce in azilnih domovih, je bila Judita Nahtigal, ravnateljica Dijaškega in študentskega doma Kranj, ena izmed redkih upravnic dijaških domov v Sloveniji, ki so bile pripravljene takoj in brez zadržkov sprejeti v tej ustanovi šest begunskih otrok, ki so jih njihovi starši v želji, da bi jih rešili iz pekla državljanskih vojn, revščine in brezperspektivnosti, same poslali v Evropo. Nahtigalova je predlagala, da bi otroke, stare od 8 do 15 let, nastanili v eno izmed praznih poslopij dijaškega doma. Še pred sprejemom odločitve je starše v domu nastanjenih otrok in člane sveta staršev pisno povabila na pogovor. Več

  • Marjan Horvat

    23. 3. 2018  |  Mladina 12  |  Kultura

    Hujše zlo od holokavsta?

    Slavoj Žižek je leta 2004 s tezo, da je bil »stalinizem hujši od nacizma«, dodobra razburil svetovno javnost. Z njo seveda ni zanikal dejstva, da je bil holokavst izraz in posledica najhujšega zla v zgodovini človeštva, temveč je do takšnega sklepa prišel ob primerjavi »statusa žrtev« obeh totalitarizmov. Za naciste so bile namreč njihove žrtve – vsi tisti, ki niso sodili v njihovo vizijo rasno in ideološko čistega rajha – le številke, za staliniste pa so bili nasprotniki režima še vedno ljudje, saj so jim »na sprevržen, izkrivljen in popačen način vendarle priznavali določeno stopnjo človeške svobode«, ko so morali »priznati« krivdo za izdajo revolucije. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    23. 3. 2018  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Portret

    Siniša Gačić, novinar in režiser

    Temi njegovih dozdajšnjih dolgometražnih dokumentarcev sta povsem različni – v Odraščanju (2018), ki ga je ustvaril z Dominikom Mencejem, prikazuje vsakdan lezbičnega para pri vzgoji otroka, v Boju za (2015) skupnost protestnikov in aktivistov pred Ljubljansko borzo v »vstajniškem« letu 2011. Pa vendar sta iz obeh filmov zaznavna njegovo hotenje po avtentičnem prikazu družbenega konflikta in premislek o tem, kako se ta »prevaja« v intimno sfero vpletenih. Več

  • Marjan Horvat

    16. 3. 2018  |  Mladina 11  |  Politika

    Varufakisov DiEM je postal »stranka«

    Na srečanju v Neaplju so predstavniki Gibanja za demokracijo v Evropi (DiEM 25) in njegovih partnerskih strank ter gibanj začeli snovati »prvo evropsko transnacionalno listo« za evropske volitve leta 2019. S srečanjem v Neaplju se je gibanje DiEM, ki sta ga leta 2015 ustanovila nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis in hrvaški filozof Srećko Horvat, da bi z njim povezala napredne sile v Evropi, ki si prizadevajo za njeno socialno preobrazbo »od spodaj navzgor« in demokratiziranje odločanja v politiki EU, prelevilo v političnega akterja. Več

  • Marjan Horvat

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Družba

    »Nekateri mediji« in »šola s staro komunistično prakso«

    Kardinal Franc Rode je minuli teden v baziliki sv. Petra v nagovoru ob sklepu večdnevnega obiska slovenskih škofov v Vatikanu izrazil skrb zaradi zmanjševanja števila vernikov pri nedeljski maši in vse manj krstov, za »dramatično« pa je označil zmanjševanje števila duhovnikov. Več

  • Marjan Horvat

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Kultura

    Ne pozabite nase

    »Pogoji:
    A. Ti boš skrbela: 1. da bodo moja obleka, perilo in posteljnina čisti, 2. da bom v sobo redno dobival tri obroke, 3. da bosta spalnica in delovna soba čisti, sploh pa bom pisalno mizo uporabljal samo jaz.
    B. Odpovedala se boš vsem osebnim odnosom z mano, če ne bodo neizogibni iz družabnih razlogov. Še posebej se boš odrekla: mojemu druženju s tabo doma in skupnim potovanjem.
    C. V odnosih z mano boš upoštevala naslednja pravila: 1. od mene ne boš pričakovala intimnosti in mi ne boš na kakršenkoli način ugovarjala, 2. nagovoriš me lahko, le če bo meni do tega, 3. mojo spalnico ali delovno sobo boš zapustila takoj in brez ugovora, če bom to zahteval.
    D. Pred najinima otrokoma me ne boš omalovaževala ne z besedami ne z obnašanjem.« Več

  • Marjan Horvat

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Politika

    »Popolnoma so izgubili občutek sramu«

    Evropska politična stvarnost se je v zadnjih 18 letih korenito spremenila. Leta 2000 so ob vstopu Haiderjevih svobodnjakov v avstrijsko vlado voditelji držav članic EU z grožnjo uvedbe sankcij proti Avstriji Haiderja in vse koroškemu deželnemu glavarju podobne populistične politike še složno opozorili, da za ksenofobno, avtoritarno, z nacizmom koketirajočo oblast v povojni Evropi ni prostora, danes pa sta zgodovinski revizionizem in nestrpnost do drugačnih in drugačnosti »samoumevni« del politične stvarnosti EU. Več

  • Marjan Horvat

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Politika

    Jordan Peterson, mojster polresnic

    Jordan Peterson je ta hip vroče ime na svetovni javni sceni. V javnih nastopih mu uspeva z »resnicami«, ki jih navaja, nenehno izzivati »samoumevna mnenja« liberalne javnosti. To velja denimo za njegovo razumevanje razlogov za plačne razlike med spoloma. »Tema je seveda zapletena. Lotiti se je moramo z vso občutljivostjo in temeljitim premislekom. Za plačne razlike je več razlogov, toda o tem se ni mogoče odraslo pogovarjati. Vedno, ko postavim to vprašanje, zaslišim, ‘oh, moj bog, spet je na delu patriarhalno zatiranje’. Jezus Kristus, to vendar ne more biti razlog za vse težave teh družb,« pravi. Razburil je tudi z odkrito kritiko radikalnih feministk, ki »nočejo govoriti o zlorabah človekovih pravic v Savdski Arabiji, saj si na podzavestni ravni želijo moške prevlade«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Portret

    Matej Puc, gledališki igralec

    Čez slab teden, 8. marca, bo v predstavi Dantonova smrt, ki jo po dramski predlogi nemškega dramatika Georga Büchnerja iz leta 1835 v Mestnem gledališču ljubljanskem režira Aleksandar Popovski, premierno nastopil v naslovni vlogi Georgea Dantona, uživaškega in razsipnega prvoborca francoske revolucije, ki ga je aprila 1794 jakobinska oblast pod vodstvom dogmatičnega Robespierra obsodila na smrt z giljotino. Danton se je jakobincem zameril z nasprotovanjem nasilju v družbenem prevratu. Očitali so mu še, da se je s svojo slo po življenju ter dvomi o idealih in ciljih revolucije nevarno približal zmernejšim žirondistom. Büchner je v drami izpostavil tudi njegovo »hamletovsko« spraševanje o smislu bivanja tik pred smrtjo, kajti Danton naj bi odšel v smrt z dvignjeno glavo. Tik pred giljotino je namreč svoje rablje pozval: »Ne pozabite pokazati moje glave, vredno jo je videti!« Več

  • Marjan Horvat

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Družba

    Pilotna uvedba UTD-ja na Finskem

    V zadnjem letu, zlasti potem, ko so njegovo uvedbo načelno podprli nekateri ameriški superbogataši in intelektualci, so se razprave o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD) z ozkega kroga njegovih zagovornikov prebile v splošno javnost. Več

  • Marjan Horvat

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Družba

    »V službi duhovnega zla«

    Ni naključje, da slovenska RKC ta čas nima »gromovnika«, ki bi v javnosti opozarjal na »odklone« slovenske družbe od tistih vrednot, ki jih zagovarja cerkev. Morda so prvokategorniki v RKC obmolknili zato, ker nihče izmed njih ni znal pojasniti pohlepnega poslovanja mariborske nadškofije, ki je bilo v nasprotju s socialno in družbeno odgovorno vizijo, kakršno zagovarja papež Frančišek. Več

  • Marjan Horvat

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Politika

    Vojni zločin, ne (le) tragedija na Frankolovem

    Minulo soboto je predsednik Borut Pahor med žalno slovesnostjo ob 73. obletnici vojnega zločina na Frankolovem – v tej vasi so 12. februarja 1945 nacisti zaradi umora visokega nemškega funkcionarja Antona Dorfmeistra obesili 98 ljudi, eden je bil ustreljen na begu, eden pa po vsej verjetnosti zaradi maščevanja v Celju – položil venec k spomeniku frankolovskim žrtvam. Več

  • Marjan Horvat

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Kultura

    Otroci iz dvorca na Lesnem Brdu

    Zgodba o skupini judovskih otrok, ki so leta 1941 pribežali iz nacistične Nemčije v Jugoslavijo, od tu odšli v Italijo in kasneje v Švico, nato pa jih je večina iz Barcelone odpotovala na Bližnji vzhod, kjer so končali svojo alijo (naselitev v Palestini), je v mednarodni javnosti ena najbolj znanih zgodb o reševanju Judov prek srednje Evrope. Štiriletna kalvarija 73 »otrok iz vile Emma«, kakor jim pravi večina (to poimenovanje so dobili po pribežališču v severnoitalijanskem mestu Nonantola blizu Modene), je podrobno opisana, tudi s pričevanji varovancev in njihovih skrbnikov, zlasti v italijanskem, nemškem in izraelskem tisku. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Kultura

    Kraljestvo analognih podob

    V nedavno izdani knjigi fotografij Fototeka: fotografska zapuščina XX. stoletja so predstavljeni nekateri izmed največjih draguljev iz bogatega fotografskega arhiva Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Ta arhiv, ki se imenuje Fototeka, velja za največjega na Slovenskem, saj je v njem shranjenih kar 2,5 milijona fotografskih muzealij, torej negativov in razvitih fotografij. V muzeju so si že pred časom za cilj zastavili, da bodo nekatere od teh odbrali in jim zagotovili trajnejšo pozornost s knjižno monografijo. Skrbniki fotografskega arhiva so se po skrbnem izbiranju odločili za 438 fotografij in zdaj si jih lahko ogledamo na zajetnih 400 straneh knjige, razdeljene na dva dela. V prvem, kronološkem, so fotografije od sredine 19. stoletja do osamosvojitve Slovenije, v drugem pa po nekaj fotografij iz vsake od 32 zbirk in fondov, ki so jih v muzeju pridobili od začetka delovanja Fototeke leta 1952. Več

  • Marjan Horvat

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Politika

    V Kataloniji status quo

    Konec lanskega leta je španski premier Mariano Rajoy – zagotovo s cmokom v grlu – za 17. januar napovedal prvi sklic novega katalonskega parlamenta. Njegov poskus, da bi z razpustitvijo katalonskega parlamenta, odvzemom avtonomije regiji, razpisom novih regionalnih volitev in aretacijami ter izgonom članov katalonske oblasti, ki so 1. oktobra pripravile referendum o neodvisnosti, spodbudil »tiho večino«, da bi sama opravila s separatisti v tej najbogatejši španski regiji, je spodletel. Več

  • Marjan Horvat

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

    Pregled leta: Katalonska »ruptura«

    Prvega oktobra so v Barceloni, prestolnici ene izmed avtonomnih španskih regij, poskušale enote španske policije z nasiljem preprečiti referendum, na katerem so se prebivalci, skladno z univerzalno demokratično pravico do samoodločbe naroda, opredeljevali do samostojnosti regije. Prizori nasilja nad državljani de iure demokratične evropske države, kakršnih na stari celini ni bilo že nekaj desetletij, so obšli svet in pustili še en teman madež v španski zgodovini. Ranjenih je bilo skoraj 900 volivcev in volivk. Referenduma se je kljub vsemu udeležilo 43 odstotkov volilnih upravičencev, ki so 90-odstotno podprli neodvisnost in katalonskemu predsedniku Carlesu Puigdemontu podelili mandat za razglasitev samostojnosti. Več