MLADINA Trgovina

Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Družba

    Ne muzej, temveč socialno stanovanje

    Legendarni nizozemski nogometaš Johan Cruyff, v sedemdesetih letih najprej igralec nizozemskega Ajaxa in nato Barcelone, kasneje pa menedžer in strateg v teh klubih, ki je po mnenju poznavalcev v samem jedru preobrazil nogometno igro, velja za najboljšega evropskega nogometaša prejšnjega stoletja. Pripisujejo pa mu tudi »očetovstvo« šole nogometa »Barçajax«, zlasti njenega načina igranja »tiki-taka«, taktike kratkih podaj in visoke posesti žoge, s katero je Barcelona v prejšnjem desetletju prevladovala v Ligi prvakov, leta 2010 pa je Španija z njo, v glavnem z Barceloninimi igralci, suvereno zmagala na svetovnem prvenstvu. Cruyff ni bil le »Spinoza nogometa«, temveč tudi človek s trdnimi političnimi načeli, čeprav jih v javnosti ni prav pogosto razglašal. Več

  • Marjan Horvat

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Politika

    Konec »ustaškega rajanja« v Pliberku

    Prireditev na Libuškem polju pri Pliberku že desetletja ni le slovesnost, na kateri se Hrvati in Hrvatice pietetno poklonijo spominu na rojake, v glavnem sodelavce okupatorja, temveč naj bi se bila izrodila v »največje zborovanje fašistov v Evropi«. Privrženci ustaške ideologije so si lahko na tem »nevtralnem« terenu dali duška s slavljenjem hrvaške »homemade« verzije nacizma, kvizlinške NDH, in hkrati objokovanjem usode ujetnikov, ki so jih maja 1945 pripadniki zavezniških sil v Pliberku izročili jugoslovanskim partizanom. Ti so jih prisilili v pešačenje po krajih tedanje Jugoslavije. V kolonah smrti, ki jih na Hrvaškem imenujejo »križev pot«, je umrlo več deset tisoč ujetnikov, med njimi tudi (morda nedolžni) civilisti. Več

  • Marjan Horvat

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Politika

    Človek z vizijo, ne pa revolucionar

    Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je februarja napovedal, da se bo udeležil slovesnosti v Trierju, rojstnem kraju Karla Marxa, v počastitev 200. obletnice rojstva tega nemškega filozofa in ekonomista. Takrat je zagotovo vedel, da njegove odločitve ne bodo sprejeli z odobravanjem niti vsi v politični skupini, ki ji pripada. A kljub očitkom iz vrst nekaterih poslancev iz njegove Evropske ljudske stranke (EPP) in njej ideološko bližnjih političnih skupin, da bo z udeležbo na slovesnosti slavil človeka, »odgovornega za 100 milijonov žrtev«, je Juncker prejšnji petek, 5. maja, obiskal Trier, spregovoril o Marxovi zapuščini in prisostvoval odkritju petmetrskega kipa, ki ga je mestu darovala Kitajska. Več

  • Marjan Horvat

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Kultura

    Sekire in papagaj

    Inicialki v naslovu S*S najnovejše predstave projekta Nova pošta, ki sta ga zasnovala Slovensko mladinsko gledališče in zavod Maska, da bi z eksperimentalnimi gledališkimi postopki vpela »umetniško delovanje v širše družbeno dogajanje«, seveda prikrivata priimka dramatičarke Simone Semenič in hibridne umetnice Maje Smrekar, letošnjih dobitnic nagrade Prešernovega sklada. Umetnici sta bili, prva zaradi »onečaščenja« slovenske zastave, druga pa zaradi »nespodobne« uporabe psov v svojih projektih, deležni surovega žaljenja in omalovaževanja, predvsem na spletu. Olja na ogenj v gonji proti njima so s svojimi izjavami prilivali še nekateri politiki z desnega političnega spektra. Med njimi tudi prvak SDS Janez Janša, ki je na Facebooku svojim privržencem sporočil, da se s podelitvijo nagrade umetnicama »izrojena levica« na kulturni praznik iz njih »norčuje kot še nikoli doslej. Sramotenju naših skupnih nacionalnih simbolov in slovenske družine pravi ‘umetnost’. Če se s tem ne strinjate, vas razglasi za nestrpneže in vas zmerja z bedaki. Potem pa iz vaših žepov bogato plačuje kreature, ki skrunijo vse tisto, kar je omogočilo, da smo kot narod Stali in obstali,« je zapisal. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Portret

    Noah Charney, pisatelj in umetnostni zgodovinar

    Noah Charney, 38-letni ameriški umetnostni zgodovinar in avtor svetovnih knjižnih uspešnic o resničnih ali izmišljenih primerih tatvin umetnin, se je že po nekaj letih bivanja v Sloveniji na (samo)svoj, a intelektualno zelo plodovit način vključil v slovensko družbo. Temu ne pritrjuje le njegov predlog, da v pogovoru uporabljamo slovenščino, ali njegovo vztrajanje pri uporabi svojilnega zaimka »mi«, ko govori o ljudeh v svoji novi domovini, temveč zlasti njegova knjiga Slovenologija, v kateri je duhovito, a tudi kritično primerjal prednosti in slabosti življenja v Sloveniji in njegovih rodnih Združenih državah Amerike. Več

  • Marjan Horvat

    4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Politika

    Novi slovenski »pravični med narodi«

    Deseterici slovenskih dobitnikov priznanja »pravični med narodi«, ki ga podeljuje izraelski spominski center Jad Vašem tistim, ki so med 2. svetovno vojno tvegali življenje, da bi Jude rešili pred holokavstom, se je pridružila še peterica posameznikov iz naše države. »Pravični med narodi« so postali Aleksander in Agnes Žilavec iz Andrejcev ter Jožef, Franc in Marija Fartelj iz Tešanovcev, ker so med vojno skrivali prekmurskega Juda Mirka Hiršla. Priznanja je prejšnji petek, 27. aprila, njihovim potomcem na murskosoboškem gradu izročil izraelski veleposlanik v Sloveniji Ejal Sela. Več

  • Marjan Horvat

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Politika

    (Nove) ideje o Evropi

    Skupina za geopolitične študije na francoski visoki šoli École normale supérieure (ENS) je v začetku marca, da bi na vsej celini spodbudila premišljevanje o Evropi, začela projekt Ideje o Evropi, niz predavanj vrhunskih intelektualcev, ki jih v živo prenašajo v nekaterih evropskih mestih, Aosti, Bukarešti, Cambridgeu, Oxfordu, Pisi, Rimu, zdaj tudi v Ljubljani. Po uvodnem predavanju italijanskega marksista Antonia Negrija in nato psihoanalitičarke Elisabeth Roudinesco smo ta ponedeljek v Narodni galeriji prisluhnili razmišljanju ekonomista Thomasa Pikettyja o Evropski uniji. Ker želijo organizatorji ključne dileme EU osvetliti tudi iz perspektive držav članic, so k sodelovanju povabili intelektualce iz držav, kjer je na voljo ogled predavanja. Tokrat je o Pikettyjevih predlogih za reformiranje EU premišljeval filozof Mladen Dolar. Več

  • Marjan Horvat

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura

    Heroji našega časa

    S fotografom Tadejem Vaukmanom, rojenim leta 1984 v Dravogradu, smo se sestali prejšnji petek, dan zatem, ko sta si v ljubljanski Ravnikar Gallery Space njegovo najnovejšo fotografsko razstavo ogledala njegova babica Julijana in ded Alojz. Razstavo s pomenljivim naslovom Grandheroes je posvetil njima, svojim starim staršem, ki sta ga pa ločitvi staršev vzela na svoj dom, ga vzgajala po najboljših močeh in mu stala ob strani tudi v njegovem zares turbulentnem adolescenčnem obdobju. Več

  • Marjan Horvat

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Politika

    Popolna osamitev Katalonije

    Španske oblasti, ki so po lanskem referendumu o samostojnosti Katalonije tej najbogatejši regiji odvzele avtonomijo, zdaj pa po vsej Evropi lovijo najvišje katalonske politike, ki so referendum pripravili, skušajo z razpustitvijo še drugih pomembnih katalonskih institucij preprečiti ponoven vzpon »secesionističnega« vrenja v tej pokrajini. Obenem bi radi, doma in v tujini, v kali zatrli vse poskuse internacionalizacije »katalonskega vprašanja«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Portret

    Blaž Šef, gledališki igralec

    Na pogovor je prišel z vaj za plesni koncert, ki so ga njegova nekdanja profesorica historičnih plesov na AGFRT Lidija Podlesnik Tomášiková, priznani plesalec in koreograf Milan Tomášik, belgijski strokovnjak Lieven Baert in godalna zasedba musica cubicularis zasnovali na podlagi dela zgodnjebaročnega skladatelja slovenskega rodu Isaaca Poscha. V predstavi, ki so jo ob 400. obletnici skladateljevega rojstva uprizorili na Ljubljanskem gradu, je sodeloval kot povezovalec programa, enega izmed plesov pa je – na lastno željo – odplesal tudi sam. Gib in klasična glasba sta dve izmed področij umetniškega ustvarjanja, ki se jima Blaž Šef posveča s strastjo in predanostjo, »čeprav je Poscheva glasba nekaj povsem drugega, kot so denimo družbeno angažirane predstave režiserja Oliverja Frljića, s katerimi smo gostovali že marsikje po svetu«, pravi. Več