Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Kultura

    Topologija obdobja in prijateljstva

    Le redko se zgodi, da so na isti razstavi na ogled dela umetnikov, ki na prvi pogled nimajo veliko skupnega. A vendar razstava z naslovom Tekstura življenja, ki je ta čas na ogled v žalskem Savinovem likovnem salonu, izpričuje, da je mogoče s premišljeno postavitvijo stvaritev dveh po metjeju različnih umetnikov, akademskega slikarja in dokumentarnega fotografa/fotoreporterja, vzpostaviti med njunimi deli takšen »dialog«, ki stremi k temu, da se ta dopolnjujejo, nadgrajujejo, tudi komentirajo, hkrati pa s sopostavitvijo silijo gledalca k novemu branju in novim uvidom v njuna dela, ki jih morda na »klasičnih« razstavah prezremo. Več

  • Marjan Horvat

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Družba

    Mesto Samobor proti potvarjanju zgodovine

    Kdo je slovenski »raziskovalec«, ki po hrvaških mestih predstavlja dokumentarec in knjigo Mit o Jasenovcu, v katerih trdi, da je bilo to ustaško uničevalno taborišče v resnici le delovno taborišče, v katerem je bilo interniranih manj kot 20 tisoč ljudi, umrlo pa jih je le 1500? Več

  • Marjan Horvat

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kultura

    »Svetišče« prvih beril z vsega sveta

    Od konca septembra je na stalni razstavi v Knjižnici Velenje na ogled »biser«, ki ga hrani – zelo obsežna zbirka prvih beril in čitank z vsega sveta. Ni sicer največja na svetu, vendar je s kar 1522 predstavljenimi izvodi, zbranimi iz 138 držav z vseh celin in napisanimi v 164 različnih jezikih, skoraj tako obsežna kot največja zbirka takšnega gradiva Latvijca Jurisa Cibulisa. »Zaklad« velenjske knjižnice so razstavili v posebej zanj oblikovanem prostoru, v nekakšni stekleni »kocki«, prežeti s svetlobo, ki sta jo arhitekta Aleksandra Dolenec Gojević in Gregor Gojević zasnovala kot »svetišče knjige«. Vanj »vstopiš in pozabiš na drugo. Male dragocene knjižice so povsod okoli tebe. So namesto kamnov v tlaku, namesto opek v stenah. Svetloba je cement. Je množica pisav, jezikov in ilustracij. Prestaviš se v drug čas in prostor. Nisi več v Velenju, v knjižnici; zdaj si v Sibiriji, v Prekmurju, na Kitajskem, v Afriki in med Eskimi,« pojasnjuje Gojević svojo arhitekturno zamisel. Več

  • Marjan Horvat

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Politika

    Aretacija italijanskega župana

    V torek zjutraj je italijanska finančna policija aretirala Domenica Lucana, župana Riaceja, italijanske vasi v južni Kalabriji. Obtožili so ga nezakonite pomoči migrantom pri vstopanju v državo in zavestnega ravnanja v nasprotju z zakonodajo. Te trditve je tožilstvo podkrepilo z objavo zapisov njegovih telefonskih pogovorov. V enem izmed njih je ženski iz Nigerije svetoval poroko z domačinom iz Riaceja »kot edino pot naprej«, v drugem je tujki obljubljal, da ji bo kar sam naredil osebno izkaznico, saj se ne strinja z zakonom, ki za pridobitev tega dokumenta zahteva veljavno dovoljenje za prebivanje. Več

  • Marjan Horvat

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura

    Zgodovinarke, političarke, umetnice, športnice …

    Razstavo Tržaške Slovenke, ta čas je na ogled v Atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sestavljajo portretne fotografije enajstih Slovenk, tistih, ki so v zadnjem poldrugem stoletju vsaka na svojem področju pomembno zaznamovale kulturno, gospodarsko ali politično življenje v tem – po deležu slovenskega prebivalstva – v začetku 20. stoletja »največjem slovenskem mestu«. Več

  • Marjan Horvat

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Politika

    Grozljivo ozračje

    Prejšnji petek, 21. septembra, zvečer je skupina pripadnikov italijanske skrajno desne organizacije CasaPound v mestu Bari s kiji in verigami napadla in ranila odvetnico Eleonoro Forenza (42), italijansko poslanko v evropskem parlamentu, in njenega pomočnika Antonia Perillyja (36). Več

  • Marjan Horvat

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba

    Izdajalec ali mučenec

    S spominsko mašo, ki jo je na Žalah daroval ljubljanski nadškof dr. Stanislav Zore ob 140. obletnici rojstva dr. Lamberta Ehrlicha, in nato z blagoslovitvijo njegovega doprsnega kipa je RKC napravila – potem ko je pri Svetem sedežu že sprožila postopek njegove beatifikacije – še en korak v rehabilitaciji tega duhovnika, ki so ga 26. maja 1942 na Streliški zaradi izdaje in kolaboracije z okupatorjem umorili VOS-ovci. Med nekaj sto udeleženci slovesnosti je bil Janez Janša. Več

  • Marjan Horvat

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Kultura

    Siniša Labrović

    Hrvaški multimedijski umetnik Siniša Labrović, ki se je rodil leta 1965 v Sinju, je hrvaški in mednarodni javnosti najbolj znan po umetniškem delu Čreda (Stado). S tem projektom, ki ga je ustvaril leta 2005, se je na zase značilen način odzval na tedanji razmah in priljubljenost televizijskih resničnostnih šovov na Hrvaškem. Tudi Čreda je bila resničnostni šov, vendar z drugačnimi udeleženci; v njem je nastopila – kot pove že naslov – čreda, čreda sedmih ovc. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Družba

    Tomaž Zajc, pričevalec holokavsta

    Tiste septembrske noči leta 1944, ko je gestapo aretiral Jude in Judinje, ki so tudi po nemški okupaciji Slovenije še vztrajali v Ljubljani, so uslužbenci te zloglasne nacistične policije potrkali tudi na vrata stanovanja na Resljevi ulici, kjer je živela ( judovska) družina Zajc-Steinberg. Aretirali so Regino Zajc, roj. Steinberg, in njenega moža Ladislava Zajca, njunega sina, petletnega Tomaža, pa je njegova varuška Savica rešila tako, da ga je v zadnjem hipu prek balkona predala družinski prijateljici v sosednjem stanovanju. Ko so gestapovci odšli, je z otrokom odšla v Tivolski grad, kjer so živeli njeni starši, in ga do konca vojne skrivala kot svojega nezakonskega otroka. Zaradi njene pomoči se je Tomaž, edini iz družine Zajc-Steinberg, izognil deportaciji v nemško koncentracijsko taborišče. Že leto prej so aretirali njegove stare starše, Viljema in Lili Steinberg. Oba sta umrla v nemških taboriščih. Tomaževega očeta so odpeljali v Dachau, mamo najprej v Begunje in nato v Ravensbrück, njegovo teto Lidijo in strica Ludvika Filipca v Dachau. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Portret

    Katja Goljat, fotografinja

    Njen najnovejši fotografski projekt, ta čas je na ogled v avli Koroške galerije likovnih umetnosti, je svojstven poklon Slovenj Gradcu, mestu, ki ga je 36-letna umetnica zapustila pri dvajsetih letih in odšla v Ljubljano. Vendar v tem »mestnem albumu« predstavljene fotografije niso prikaz vedut mesta, temveč je s fotografijami naključno izbranih meščanov in meščank različnih generacij in socialnega statusa, ki jih je kar z ulice povabila na fotografiranje v improviziran studio – najprej v nekdanji hladilnici mesnice, kasneje pa v avlo galerije – ustvarila nekakšen »družinski album« mesta. Z njim je obnovila svojo vez z mestom, od katerega se je v dolgih letih dela »na tujem« odtujila, očitno pa je album povezal tudi meščane in meščanke. »Zanimivo je bilo opazovati in poslušati odzive portretirancev, saj se je med njimi razvila zanimiva debata o ljudeh, ki živijo v mestu,« pravi umetnica. Več

  • Marjan Horvat

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Družba

    Podoba, ki (namerno) razdvaja

    Organizatorji so k pripravam na jubilejno 50. Barkovljanko (Barcolano), ki bo na začetku oktobra potekala v Tržaškem zalivu, povabili Marino Abramović. Umetnica je v sodelovanju s tržaškim proizvajalcem kave Illy – pomembnim pokroviteljem dogodka – oblikovala plakat, sestavljen iz trikotnikov, ki spominjajo na jadra. Obarvala jih je v rdeči in beli barvi, kakršni uporablja podjetje Illycaffè, na plakat umestila še svojo podobo z belo zastavo v rokah, na njej pa zapisala: »Vsi smo v istem čolnu.« Več

  • Marjan Horvat

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Družba

    Lale in Gita:
    32407 in 34902

    Beseda Auschwitz je dandanes sinonim za nedoumljivo človeško trpljenje. Je kraj, kjer so nacisti v svojih blodnjah o »končni rešitvi« judovskega vprašanja v plinskih komorah umorili več kot milijon ljudi, njihova trupla zažgali v krematorijih, pepel pa stresli v močvirje. Je kraj, kjer so se oficirji SS-a in njihovi pomagači surovo izživljali nad zaporniki in zapornicami, jih mučili, umorili zaradi drobne napake, včasih le napačnega pogleda. Grozot Auschwitza danes ne moremo zares doumeti. »Le tisti, ki so preživeli ta pekel, lahko zares razumejo,« nam je predlani v intervjuju dejala Sonja Vrščaj, ena izmed 2300 Slovencev in Slovenk, ki so na svoji koži izkusili grozote tega uničevalnega koncentracijskega taborišča. Klena Kraševka, ki je bivala kot politična zapornica v Auschwitzu od junija do oktobra 1944, se je po vojni vrnila na kraj množičnega zločina tudi zato, da bi se »prepričala, ali je res bilo tako, kot mislim, da je bilo. Ob pogledu na barake in krematorije sem dobila potrdilo, da smo živele v peklu,« nam je dejala Vrščajeva. Le v Auschwitzu so internirance in interniranke – ne samo Jude, temveč tudi Rome, Sinte in politične zapornike iz celotne Evrope – ob prihodu v taborišče poskušali razčlovečiti z vtetoviranjem taboriščne številke. Več

  • Marjan Horvat

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Družba

    Eno ime. En kamen. Ena usoda.

    V zadnjih letih je marsikateri obiskovalec nemških mest pred nekaterimi stanovanjskimi poslopji opazil v pločnike vgrajene medeninaste tlakovce z vgraviranim imenom in priimkom osebe, datumom in letnico njenega rojstva in smrti ter navedbo koncentracijskega taborišča. Ob takšne kocke, več kot 69 tisoč jih je že vgrajenih, se ne »spotaknemo« le v nemških, temveč v mestih 24 evropskih držav, od Nemčije, Italije, Avstrije, Madžarske, Ukrajine do Norveške. Vsaka izmed njih – v slovenskem prevodu nemške besede Stolpersteine jih imenujemo »spotikavci« – opominja, da je bila hiša, pred katero je vzidana, zadnji naslov žrtve nacističnega preganjanja. »Spotikavci« sicer ne zaznamujejo spomina le na judovske žrtve, temveč tudi na Rome, Sinte, homoseksualce in invalide, na vse tiste, ki jih je tretji rajh v svoji obsedenosti s čistostjo naroda, rase in vere obsodil na izginotje. Več

  • Marjan Horvat

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Kultura

    Promenada sodobnih življenj

    Ta čas je v ljubljanski Galeriji Kresija na ogled razstava, ki jo sestavlja 18 avtoportretov, v vsakem izmed njih pa si je avtorica nadela klobuk ali druga pokrivala, ustvarjena iz (ostankov) lubenic. Z njimi na glavi je »nastopila« denimo v vlogi partizanke, arabskega šejka, gospoda s cilindrom, muslimanke s feredžo, nune, ortodoksnega Juda, pravoslavnega popa, katoliškega duhovnika, frontmana skupine Laibach z zanj značilnim pokrivalom, celo nekakšnega duhca in gobe ali pa si je na glavo le poveznila košaro s sadjem, narejeno iz polovice lubenice. Ob teh portretih je avtorica v razstavo vključila še pet fotografij lubenice, ki razkrivajo različne teksture tega sadeža. Več

  • Marjan Horvat

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Politika

    Dialog

    Napetosti med Madridom in Barcelono zaradi izvedbe referenduma o samostojnosti Katalonije oktobra lani in odprave avtonomije te najbogatejše španske regije, ki mu je sledila, se z nastopom nove, socialnodemokratske španske vlade vendarle umirjajo. V nasprotju s prejšnjim, konservativnim španskim premierom Marianom Rajoyem, ki se po januarju 2017 ni niti enkrat sestal s katalonskimi oblastmi, je novi premier Pedro Sanchez kmalu po nastopu mandata svoje vlade na začetku junija napovedal dialog s katalonskim predsednikom Quimom Torro. Več

  • Marjan Horvat

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Družba

    (Pre)velika neenakost je strup za družbo

    Čeprav se je povsod v Evropi in v svetu v času finančne in gospodarske krize dohodkovna neenakost povečala, se Slovenija tudi po njej, kar je vidno iz zadnje analize OECD, umešča na sam rep lestvice po tej kategoriji razvrščenih držav, saj imajo nižje razmerje med najbolje in najslabše plačanimi le še Češka in Slovaška ter Islandija in Norveška, sicer nečlanici EU. Res je sicer, da je tudi v Sloveniji največje breme krize prešlo na pleča najnižje plačanega sloja, neto razpoložljivi dohodek spodnje petine prebivalstva se je v času njenega trajanja znižal za 16 odstotkov, zgornji desetini pa le za 6,3 odstotka, vendar se dohodkovna neenakost tudi v tem obdobju ni bistveno povišala. Temu pritrjuje tudi najnovejše poročilo Državnega statističnega urada, objavljeno aprila, s podatkom, da kar dve tretjini zaposlenih prejemata dohodke, nižje od povprečne plače, ki je lani znašala 1685 evrov bruto (1062 evrov neto). Povedno pa je, da je Slovenija prva v Evropi po deležu zaposlenih, ki prejemajo minimalno ali do pet odstotkov višjo plačo. Skupina, najbolj izpostavljena tveganju revščine, so še naprej upokojenci. Več

  • Marjan Horvat

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Kultura

    (Glasni) šepet iz Severne Koreje

    Izvrstni dokumentarec Dan osvoboditve o gostovanju glasbene skupine Laibach v Severni Koreji leta 2015, ki ga je (so)ustvaril norveški režiser, aktivist in umetnik Morten Traavik, ne ponuja le globljega uvida v – po mnenju Slavoja Žižka – »najbolj fascinanten kulturni, ideološki in politični dogodek v 21. stoletju doslej«. Skozi oko kamere razkriva delčke vsakdanjega življenja ljudi v Pjongjangu in na podeželju v tej težko dostopni državi; seveda le tiste, ki jih severnokorejski režim na skrbno vodenih, nadzorovanih, tako rekoč »režiranih« ogledih pokaže tujcem. Več

  • Marjan Horvat

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Družba

    »Spotikavci« v spomin na žrtve nacizma

    Kdor se je v minulih letih sprehajal po ulicah nemških mest, je v pločnikih pred nekaterimi poslopji morda opazil kocke zlate barve z vgraviranim imenom in priimkom osebe, datumom in letnico njenega rojstva ter smrti in navedbo koncentracijskega taborišča. Ob takšne kocke, več kot 60 tisoč jih je že vgrajenih, se ne »spotaknemo« le v nemških mestih, temveč tudi v mestih v drugih evropskih državah od Nemčije, Avstrije, Madžarske, Belgije, Ukrajine do Norveške. Vsaka izmed njih – v slovenskem prevodu nemške besede Stolpersteine jim pravijo »spotikavci« – opominja, da je bila hiša, pred katero je vzidana, zadnji naslov žrtve nacističnega preganjanja. Več

  • Marjan Horvat

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Kultura

    Prekleti kralji

    Če tistega sončnega dopoldneva 28. junija 1914 na sarajevskem Appelovem nabrežju krogla iz pištole atentatorja ne bi usodno ranila avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, bi bila morda zgodovina (naših) habsburških dežel drugačna. Če bi Franc Ferdinand preživel in uresničil svoje ideje o preoblikovanju avstro-ogrske monarhije v zvezno državo po vzoru ZDA, bi lahko s tem ukrepom vsaj za nekaj časa preložil razpad imperija, ki je vladal Evropi skoraj 600 let. Morda bi, kot trdijo nekateri zgodovinarji, zaživela tudi ideja Franca Ferdinanda o trialistični ureditvi monarhije: ustanovitvi, poleg avstrijskega in ogrskega, še tretjega, slovanskega kraljestva znotraj monarhije. Morda. Morda pa bi Franc Ferdinand, nepredvidljivi in ekscentrični aristokrat, svetovni popotnik, nori lovec, a zgleden mož in oče, z nepremišljenimi potezami sam pahnil monarhijo v prepad in povzročil njen razpad. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Portret

    Maša Pelko, študentka gledališke režije in dramatičarka

    Ni naključje, da je tragedija Ojdipovega rodu, izpričana v Sofoklejevih tragedijah, predmet socioloških, kulturoloških in seveda psihoanalitičnih analiz ter tema številnih dramskih adaptacij tudi v sodobnem času. Antična filozofska in dramska besedila utemeljujejo logos zahodne misli. Poleg judovsko-krščanske etike in rimskega prava tvorijo temelj zahodne civilizacije. Tudi zato se sodobni filozofi in dramatiki pogosto vračajo k tem kanonskim besedilom zahodne civilizacije, saj naj bi se v njih »skrivali« izvorni odgovori na bistvena vprašanja o človeku kot družbenem bitju. Več

  • Marjan Horvat

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Družba

    Vizija drugačne Rusije

    Seveda so članice in člani ruskega aktivističnega kolektiva Pussy Riot pravočasno doumeli, da je finale svetovnega prvenstva v nogometu tisti najbolj (ne)primeren dogodek, ki ga je pač »treba« izkoristiti za opozarjanje svetovne javnosti na kršenje človekovih pravic v državi gostiteljici. Njihov performans – vdor treh članic in člana, oblečenih v uniforme ruskih policistov, na nogometno zelenico, zlasti pa izmenjanje »petke« ene izmed članic s francoskim zvezdnikom Kylianom Mbappejem – se zdi na prvi pogled v primerjavi s prejšnjimi »akcijami« kolektiva nedolžna, celo prikupna gesta. Vendar pa jo je v nasprotju s tujo domača ruska javnost, vključno s predsednikom Putinom na častni tribuni, zelo dobro razumela. To izpričujejo tudi besede policista, ki je članicam grozil, da mu je »včasih žal, da nismo več v letu 1937«, v času diktatorja Josipa Stalina. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Družba

    Wolf Biermann

    Glasbenik Wolf Biermann (1936) je bil v nekdanji socialistični Nemški demokratični republiki (NDR) posebne vrste disidentski intelektualec. Bil je namreč eden izmed redkih mladih zahodnih Nemcev, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v NDR, upajoč, da bodo pomagali graditi boljšo in pravičnejšo družbo. Kmalu po prihodu v Vzhodni Berlin so se tudi njegove iluzije o idealni komunistični družbi razblinile. Več

  • Marjan Horvat

    13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Družba

    Katoliška cerkev in begunci

    Ne preseneča, da je z vstopom skrajno desne Lige v novo italijansko vlado, oblikovano na začetku junija, Italija beguncem priprla vrata v državo, saj po mnenju notranjega ministra in podpredsednika vlade Mattea Salvinija, sicer voditelja Lige, Italija ne sme več biti »evropsko begunsko taborišče«. Tistim beguncem, ki so že prišli, je svetoval, naj »začnejo pripravljati kovčke«, saj večina »ni upravičena do statusa azilanta«, (le) ekonomskim migrantom pa Italija »ne more več omogočiti bivanja v tej državi, ker z zniževanjem cene dela poslabšujejo delovne pogoje Italijanov«. Več

  • Marjan Horvat

    13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Kultura

    Ujetnik življenja in smrti: Jože Tisnikar

    Čeprav je slovenjgraški slikar Jože Tisnikar (1928–1998) med poznavalci, vsaj v Sloveniji, v šestdesetih letih že veljal za obetavnega umetnika, v tem obdobju je svoja dela razstavil tudi že v znani dunajski galeriji Künstlerhaus, mu je šele monografija Tisnikar: Svet obujenih mrtvecev utrla pot med jugoslovanske in nato mednarodne zvezde likovne umetnosti. V tej monografiji, ki je leta 1977 izšla najprej v srbohrvaškem in slovenskem jeziku, nato pa še v angleškem in celo japonskem prevodu, je zgodbo in delo tega nenavadnega slikarja opisal Nebojša Tomašević, ustanovitelj in urednik znamenite Jugoslovanske revije, prek katere je svet spoznaval dela slikarja Ivana Generalića in drugih predstavnikov jugoslovanske naivne umetnosti, ki je bila tedaj v svetu med bolj prepoznavnimi umetniškimi smermi. Vanjo so sprva uvrščali tudi Tisnikarja. Več

  • Marjan Horvat

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Kultura

    Nekompetentna odločitev

    Med 112 vlogami s področja uprizoritvenih umetnosti, do letošnjega 19. marca prispelimi na javni razpis za izbor kulturnih projektov, ki jih bo letos sofinancirala država, je bila tudi vloga zavoda Maska Ljubljana za gledališko predstavo 6. V tej med občinstvom in v stroki izvrstno sprejeti predstavi je režiser Žiga Divjak tematiziral »nerazumno histerijo«, ki je zajela Slovence zaradi napovedi nastanitve šestih mladoletnih beguncev v dijaškem domu v Kranju. Toda komisija na ministrstvu za kulturo je Maski vlogo za sofinanciranje predstave, ki jo je v okviru raziskovalno-gledališkega projekta Nove pošte soproducirala s Slovenskim mladinskim gledališčem, zavrnila. Več

  • Marjan Horvat

    29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Kultura

    »Potni list« za drugačen svet

    Rdeča nit festivala Sanje v Medani, ki ta konec tedna ponuja več kot 50 nastopov glasbenih in pesniških ustvarjalcev, bo pesnitev Potni list, ki jo je leta 2009 ustvaril malteški pesnik Antoine Cassar. Pesnitev, ki je v štirih jezikih, slovenskem, španskem, angleškem in hrvaškem, ob tej priložnosti – v obliki (ne) klasičnega potnega lista – izšla pri založbi Sanje, bodo ob nakupu vstopnice prejeli vsi obiskovalci festivala, kajti imetnike »pooblašča za neovirano gibanje po znanih in neznanih ozemljih domišljije, sveta in neba,« so zapisali ob predstavitvi. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Kultura

    Goran Injac

    Ne zgodi se prav pogosto, da bi gledališka uprizoritev dvigala toliko prahu, kot ga predstava Naše nasilje in vaše nasilje, ki jo je leta 2016 z igralci Slovenskega mladinskega gledališča ustvaril hrvaški režiser Oliver Frljić. Nekaj mesecev po uspešni, a v primerjavi s kasnejšimi gostovanji »zatišni« premieri na prestižnih Dunajskih slavnostnih tednih (Wiener Festwochen) je katoliška cerkev na Poljskem zahtevala prepoved njenega uprizarjanja v tej državi, desničarska stranka PiS pa je njene ustvarjalce in organizatorje festivala celo ovadila policiji zaradi »žaljenja verskih čustev in poljskih nacionalnih simbolov«. Aprila lani so okrepljene policijske enote varovale splitsko gledališče pred 300 protestniki, ki so zahtevali umik Nasilja z repertoarja festivala Marulićevi dnevi, kajti po njihovem se je Frljić tudi s to predstavo pokazal kot »izdajalec hrvaške države«, ki »vodi specialno vojno proti svoji državi«, kar naj bi izpričevale že njegove prejšnje predstave, v katerih je, ko je še ustvarjal na Hrvaškem, razkrinkaval zlasti problematične povezave med protagonisti hrvaškega nacionalizma in vplivno katoliško cerkvijo. V BiH je katoliška cerkev zaradi »bogokletnosti« dosegla celo prepoved javnega uprizarjanja predstave na mednarodnem gledališkem festivalu MESS. Več

  • Marjan Horvat

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Politika

    (Evropska) Severna Makedonija

    Sporazum o preimenovanju Republike Makedonije, od leta 1995 v mednarodnem pravu imenovane Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM), v Republiko Severno Makedonijo, ki sta ga 12. junija v vasici ob Prespanskem jezeru podpisala grški premier Aleksis Cipras in njegov makedonski kolega Zoran Zaev, je pomembno poglavje v zgodovini Balkana. Ne le zato, ker se je z njim končal – za zunanje opazovalce morda benigni – večdesetletni spor med sosedama zaradi »slovanskega prilaščanja« naziva Makedonija, temveč zato, ker izpričuje, da je mogoče tudi na »hribovitem Balkanu«, kjer zgodovina, namišljena, potvorjena ali resnična, prebivalstva ne izpusti iz krempljev, spore urejati s sporazumi, ne le z orožjem. Več

  • Marjan Horvat

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura

    Joan Fontcuberta, fotograf, pisatelj in univerzitetni profesor, prejemnik ugledne nagrade hasselblad

    Podobe, ki jih je katalonski umetnik Joan Fontcuberta ustvaril v zadnjih 35 letih, so nenavadne. Pri prvem projektu, naslovil ga je Skrivna favna (1987), je predstavil fotografije živali, ki sta jih s sodelavcem Perom Formiguero našla v arhivih pokojnega nemškega zoologa dr. Petra Ameisenhaufna. Med njimi sta denimo cercopithecus icarocornu, ki spominja na krilato opico z rogom, in olenoglypha polipodida, kača z 12 nogami. Pri projektu Umetnik in fotografija (1995) je predstavil fotografije, ki so dokazovale, da so najpomembnejši španski umetniki 20. stoletja, Pablo Picasso, Joan Miró, Salvador Dalí in Antoni Tàpies, svoje najbolj znane slike ustvarili na podlagi fotografij. V Sputniku (1997) je predstavil zgodbo sovjetskega kozmonavta Ivana Istočnikova, ki je leta 1968 med orbitalnim poletom zapustil raketo Sojuz 2, astronavti Sojuza 3 pa naj bi bili ob poznejšem pregledu kapsule našli le steklenico vodke s sporočilom. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Portret

    Jure Novak, gledališki režiser, pesnik in glasbenik

    Ni naključje, da je bila trilogija gledaliških performansov, ki jo je v zadnjih sedmih letih soustvarjal z igralko Katarino Stegnar in dramaturginjo Urško Brodar v ljubljanskem Gledališču Glej, med najbolj obiskanimi »off« predstavami slovenske gledališke produkcije. Avtorji so se namreč v njej posvetili vprašanjem in temam, ki v marsičem zaznamujejo sodobno, zlasti mlajšo generacijo. Več