
Janko Lorenci
-
Pet let po izbruhu pandemije covida je bilanca po podatkih revije Science taka: 20 milijonov mrtvih, za 16 bilijonov dolarjev gospodarske škode, 130 milijonov ljudi pahnjenih v revščino. In še zdaj zaradi korone vsak teden umre tisoč ljudi.
-
Komentar / Kaj druži Trumpa in Janšo
Na splošno velja, da bo Trumpova zmaga okrepila avtokrate po svetu. Svoje bosta naredila psihologija in to, da bo Trump marsikateri državi tudi v Evropi otežil delovanje, s tem poslabšal življenje številnih volivcev in pospešil napredovanje skrajne desnice. Lahko pa je tudi nasprotno: Trump tako razgraja, se šopiri, grozi, da volivce v kolikor toliko normalnih državah svari pred takimi tipi. To, da je Trump znova na oblasti, Janši zato ni nujno v prid, čeprav je SDS spravilo v stanje blaženosti.
-
Zbudiš se, prvi januar je, začetek novega leta, čas, ko narediš križ čez staro, se česa pokesaš, si kaj obljubiš, vstopiš v drugačen čas. Ker tako hoče koledar, ki lomi čas na sekunde, dneve, leta … Ga res drobi na samostojne, nepovezane celote, kot se nam zdi ob kakem izrazitem časovnem prelomu – novem letu, rojstnem dnevu, izbruhu vojne ali Trumpovega predsednikovanja?
-
Čas pred izbruhom prve in druge svetovne vojne sta zaznamovala divje oboroževanje in napadalna zunanja politika. Zdaj, kot da se zgodovina zlovešče ponavlja. Svet se znova pospešeno oborožuje, Trump bi si priključil nekaj držav, Putin je napadel Ukrajino, Izrael na veliko mori Palestince, družbe so nemirne. Smo pred novo globalno, morda zadnjo katastrofo?
-
Komentar / Metastaze neenakosti
Elon Musk, združen s Trumpom, je na poti, da postane prvi bilijonar. Ta čas je težak okoli 400 milijard, bogatašev z več kot 100 milijardami je še 14. Vseh milijarderjev je skoraj 3000, skupaj sedijo na 13 bilijonih dolarjev. Njihovo bogastvo se samodejno povečuje, vpliv krepi – v nekakšnem demokratičnem fevdalizmu živimo.
-
Komentar / Bogati, zaspani, ogroženi
EU je na poti v počasno agonijo, če bo šlo naprej po starem, sta lani rekla Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, in Mario Draghi, ki je pripravil poročilo o razmerah v Uniji. Prva bankirka se boji razpadanja socialne države, Italijan kot rešitev predlaga nekakšen novi Marshallov načrt – velikanske naložbe v tehnologijo in razvoj. Obe svarili sta že bolj ali manj pozabljeni.
-
Umor Briana Thompsona, direktorja velike zdravstvene zavarovalnice, počasi izzveneva tudi v Ameriki. Zbudil je veliko čustev, od strahu in jeze do tihih simpatij in glasnega odobravanja. To ni bil čisto navaden umor.
-
Ker v glavnem nismo menihi, robinzoni in puščavniki, prihajamo v stik z drugimi ljudmi, to pa poleg dobrih stvari povzroča tudi trke, spore, zamere, krivice itd. Nekateri se dajo popraviti z izumom, ki mu pravimo opravičilo. To je sredstvo za krpanje odnosov, glajenje sporov, lajšanje vesti… Praviloma sledi tej ali oni zgrešeni potezi.
-
Znanje – vedenje o tem, kaj se dogaja z nami in okoli nas – nenehno narašča. Izumili smo ogenj, kolo, poljedelstvo, parni stroj, elektriko in zdaj še umetno inteligenco, da nam pomaga vedeti več. Brez širjenja znanja bi ostali jamski ljudje.
-
Na desnici nič bistveno novega. Odprto ostaja, ali bo Logar prišel v parlament in koliko volivcev bo odščipnil SDS in NSi. Kaj bo storil potem, je jasneje: če bo jeziček na tehtnici, bo pomagal spraviti Janšo na oblast. Z levo sredino bi se povezal le, če bi bila nesporna zmagovalka volitev.
-
To je bil trenutek rahle panike, vsaj medijske: Rusija je proti Ukrajini poslala medcelinsko raketo, ki lahko nosi jedrsko bombo. Nekaj zahodnih veleposlaništev v Kijevu se je jadrno zaprlo, pozneje pa se je izkazalo, da so Rusi vnaprej opozorili Američane na izstrelitev rakete in na to, da nima jedrske konice. A svarilo je bilo jasno: lahko bi jo imela. Kakorkoli, vojna je dosegla novo, še bolj tvegano fazo.
-
Čas, to čudno kategorijo, sestavljajo preteklost, sedanjost in prihodnost. V glavnem raje zremo nazaj kot v prihodnost, a pogledujemo tudi naprej in skušamo ugotoviti, kaj nas čaka. Najpogosteje zaman – prihodnost je nekakšen časovni vogal, okoli katerega ne vidimo. Res lahko to in ono domnevamo na podlagi preteklosti in sedanjosti, a futur, žal ali na srečo, ni njuno gladko, linearno nadaljevanje.
-
Ker so Američani za predsednika izvolili milijarderja in davčnega utajevalca, bo šlo večini od njih slabše. Slabše bo tudi stanje sveta. Kam se pravzaprav pomikamo?
-
Naš nekdanji socializem in socializem nasploh je shiral, ker je bil premalo demokratičen in ekonomsko neučinkovit. Danes je kot realna ureditev mrtev, a potreben bolj kot kadarkoli.
-
Tik pred ameriškimi volitvami se vse vrti okoli vprašanja: Donald Trump ali Kamala Harris? Po eni strani se zdi, da se v isti demokratični državi za najvišji položaj ne moreta kosati dva tako različna tekmeca. Po drugi strani razlike med njima oziroma njunima strankama spet niso tako velikanske.
-
Skrajna desnica povsod napreduje predvsem tako, da straši. Straši zlasti z migracijami, namišljenim in realnim vplivom priseljevanja tujcev na domačo blaginjo in identiteto. Hkrati panično opleta še z enim procesom – upadanjem domače rodnosti.
-
Logar je naposled izstopil iz SDS in napovedal lastno stranko. Odmikanje od Janše je napredovalo s hitrostjo nekoliko utrujenega polža. Na svoje hoče ne zaradi nezadovoljstva z matično stranko, ampak iz osebnih ambicij. Ko je na predsedniških volitvah zbral 400 tisoč glasov, si je očitno rekel: zakaj pa ne bi bil prvi na svojem dvorišču. Da bi nasledil Janšo, bi moral čakati dolgo, predolgo, morda zaman. In je napovedal »nekaj velikega«.
-
Proti koncu novembra naj bi potekal referendum o novi slovenski jedrski elektrarni. Mladina je v prejšnji številki temeljito osvetlila to problematiko, ki bo v marsičem vplivala na naš razvoj. Bistvena ugotovitev raziskave se glasi: referenduma zdaj ne bi smelo biti.
-
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je nedavno izrekel dramatični opozorili: svet drsi v katastrofo, ZN potrebujejo sistemske spremembe, sicer bodo postali nepomembni. Deloma so že, včasih pa celo kontraproduktivni, saj imajo vgrajeno konstrukcijsko napako – članice varnostnega sveta v sestavi, ki današnjemu svetu ne ustreza več, z vetom blokirajo same sebe in številne mirovne in druge dobre pobude.
-
Komentar / Statusquojevci in avtokrati
Z Marto Kos, verjetno komisarko za širitev EU, deloma pristojno tudi za Ukrajino, je Slovenija posredno dobila za gram vpliva na razpletanje ukrajinske krize. Ta je velikanski, a v glavnem nepriznan problem celotne Unije. Tudi zato ostaja nerešen.
-
Ljubljansko barje, kakršno je danes, sta nam zapustila cesarica in cesar. Marija Terezija in Jožef II. sta pred dvema stoletjema in pol ukazala tedanje neprehodno močvirje izsušiti in napraviti primerno za kmetijstvo. Danes je Barje poleg solin drugo od človeka najbolj spremenjeno območje v Sloveniji, saj so z njega postopoma odstranili tudi debelo plast šote – podvig za čas brez bagrov in podobne mehanizacije.
-
Vladimir Prebilič je v nedavnem pogovoru za Delo dejal: obstaja možnost, da poskušava z Anžetom Logarjem po volitvah vsak s svojo stranko sestaviti vlado. Jasnemu odgovoru na vprašanje novinarke bi se lahko z nekaj spretnosti, ki mu je ne manjka, izognil, a je, po malem presenetljivo, razkril karte, za katere ni jasno, ali mu lahko koristijo ali škodijo.
-
Osamljenost postaja nekakšna sodobna epidemija. Američane naj bi po nekaterih ocenah mučila bolj kot diabetes ali debelost. Za WHO je osamljenost grožnja za javno zdravje, Japonska in Anglija sta celo imenovali ministra za osamljenost.
-
Britansko sodišče je podnebne aktiviste, ki so načrtovali več cestnih blokad v Londonu, nedavno obsodilo na pet ali štiri leta zapora. V New Yorku je policija aretirala aktivista, ki je pred sedežem Citibank, ene največjih financerk naftnih koncernov, igral Bachove suite za violončelo. Aktiviste, ki so sklenili krog okoli njega, so pridržali.
-
Komentar / Neizvoljeni vladarji
Odnos do bogatih po svetu se počasi spreminja. Brazilija s podporo Nemčije, Španije in Južne Afrike predlaga za vse milijarderje dvoodstotni davek. Melonijeva je podvojila pavšalni davek na bogastvo tujcev, pridobljeno v tujini. Celo finančni ministri na vrhu G 20 so rekli, da bi bilo treba storiti kaj več za obdavčenje superbogatašev. Pred tem je podoben poziv podpisalo 19 nekdanjih voditeljev različnih držav, tudi Francije in Avstralije.
-
Boj se Rusov, je nekoč davno z akrostihom k članku napisal Tit Doberšek, novinar in odgovorni urednik Dela, in si tako pridobil status nežnega disidenta. To je bilo še v času Sovjetske zveze, Jugoslavije, socializma itd. No, SZ je neslavno razpadla, Putinova Rusija je napadla Ukrajino, v evropskih prestolnicah pa spet velja, da je Rusija huda grožnja za varnost Evrope in Unije.
-
Pogrezaš se v spanje, prileti komar in te začne obletavati – zzzzzzzzzz. Spanec te mine, čakaš, prežiš, ne veš, kdaj in kje bo komar pristal. Dvigneš roko, da bi ga mahnil, a se potuhne. Potem spet zzzzzzzzzzzzz. Je domač ali tigrast? Je okužen? Bom lahko sploh zaspal? Kje prodajajo te nesrečne komarnike? En sam komar pa take negotovosti.
-
Zoran Janković je v marsičem zgled za druge župane. Vplivnejši je tudi od večine »nacionalnih« politikov, opravlja pa že peti županski mandat. Upamo, da tudi zadnjega, saj njegovo »najlepše mesto na svetu« stagnira ali celo nazaduje.
-
Vročina pritiska, iz enega vročinskega vala v drugega padamo, Sonce nas cvre vedno bolj. Ne zato, ker seva močneje, ampak zato, ker spuščamo v ozračje pline, ki toploti branijo izpuhteti nazaj v vesolje. Skratka, Sonce ni krivo, a življenje na Zemlji postaja zagatno.
-
Včasih naciji zavlada šport in zbudi nacionalno vzhičenje. To se zdaj dogaja v zvezi s Tourom, kjer Tadej Pogačar bije boj z zagrizenim Dancem Jonasom Vingegaardom (športni komentatorji so nas naučili, da se tista a-ja izgovarjata kot o). Gledamo ta kolesarski maraton, navijamo, padamo v zanos, trepetamo in smo zadovoljni, da so našega Pogačarja polni tudi veliki svetovni mediji. Saj pravzaprav po malem pojejo hvalo tudi nam na kavčih.