dr. Bogomir Kovač

dr. Bogomir Kovač

  • Skrivnost trga dela

    Sredi meseca, 16. marca 2019, je pri svojih oseminpetdesetih letih umrl Alan Krueger, eden najbolj znanih in uglednih ameriških ekonomistov. V akademskih krogih je veljal za eno od največjih strokovnih avtoritet na področju ekonomike trga dela, ekonomsko vedo je revolucionarno preoral na politično najobčutljivejšem delu. Njegove ugotovitve glede pozitivne vloge višjih minimalnih mezd so šokirale ekonomsko srenjo. Ekonomija je bila zanj predvsem sredstvo, kako povečati blaginjo ljudi. Njegova spoznanja so zadnje desetletje spremenila politične ukrepe na trgu dela, milijoni ljudi živijo zaradi tega bolje, čeprav nikoli niso slišali za Kruegerja. In prav zato si zasluži našo pozornost in dolžno spoštovanje. Tudi v Sloveniji. Več

  • Velika tveganja za vse

    Brexit je postal v zadnjih treh letih simbol politično-ekonomske zmede razvitega zahodnega sveta. Povzročil je neverjeten politični kaos, velika ekonomska tveganja, razkril je grozljivo preračunljivost političnih elit. Leta 2016 se je referendumska odločitev o izstopu zdela ekonomsko sporna, toda politično obvladljiva. Večina Britancev je tedaj verjela, da bodo ohranili ekonomske koristi skupnega trga, zavrgli pa politične obveznosti članstva. Izstop so Britanci razumeli kot dokaz svoje politične zrelosti in ekonomske častivrednosti. Po treh letih so povsem izgubljeni, politična kriza brez primere je ohromila državo, ekonomske posledice so vsak dan bolj uničujoče. Parlament je izstopni sporazum dvakrat prepričljivo zavrnil, hkrati pa z minimalno večino tudi kaotičen brexit brez dogovora. Tako Velika Britanija kot Evropska unija sta veliki poraženki, brexit je prvi korak britanskega regionalnega razpada, pomeni začetek konca sedanje EU. Tako usodnega trenutka ni Evropa doživela od leta 1939. Več

  • V labirintih politične prevzetnosti

    Koalicijski politični vrh po pol leta delovanja slovenske vlade od jesenskih volitev 2018 je izzvenel v krovni oceni prvega ministra. Ni političnih razlogov, da ne bi nadaljevali svojega dela, kakršnokoli je že. Komična, toda hkrati pravilna ocena stanja, ki je Marjana Šarca zavihtela na vrh politične popularnosti. To je tudi največji politični uspeh prve manjšinske vlade, njena ekonomska plat je veliko skromnejša. Še najmanj je pokazala na področju strateških razmislekov in možnih sistemskih sprememb. Šarčeva vlada je za zdaj uspešnejša na političnem kot na ekonomskem področju. Toda sodobni uspeh politike se meri in ocenjuje prav z njo. Več

  • Algoritem učinkovitega vladanja

    Šarčeva vlada je v pol leta izgubila tri ministre, razlogi so različni, problem pa podoben. Upravljanje in vodenje države sta menedžerski posel par excellence. Naši predsedniki vlad in ministri pa pogosto nimajo potrebnih izkušenj, znanj in moralne kredibilnosti. Nasprotje med profesionalnostjo zavez in amaterskimi pristopi, družbeno odgovornostjo in privatizacijo interesov je ključna težava političnih elit, tudi v Sloveniji. Rešitev je trojna, dvig politične kulture in znanja, vzpostavitev strokovnih svetovalcev in kompetentne javne uprave. Vlade Bratuškove, Cerarja in Šarca so dober primer teh zagat. Vsi trije so vztrajali brez strokovnih svetov, njihove vlade brez operativnih strategij, ministrstva brez projektnega menedžmenta. Država potrebuje upravljavski zasuk, drugačno vodenje. Lahko oboje ponudi Šarec? Več

  • Vmesni svet

    Münchenska varnostna konferenca je nekakšen varnostni Davos. Nemci so nosilni organizatorji tu in tam, politični voditelji so domala isti, finančne ministre zamenjujejo obrambni, namesto menedžerjev so tu generali, precej manj je civilne družbe. Razpad mednarodnih varnostnih struktur je letos še jasnejši, nasprotja med ZDA, Kitajsko in Rusijo nevarnejša kot kadarkoli. EU se ukvarja sama s seboj, ZDA razgrajujejo svojo globalno liberalno ureditev, Azija postaja torišče novega sveta. Retorika hladne vojne je postala nova politična normala, vrtinci trgovinskih vojn ogrožajo ekonomiko globalnega gospodarstva. Dvoličnost lažnega miru v ureditvi, ki je skoraj več ni, vse bolj kaže nasilni obraz sprevrženih oblasti. Kdo naj zbere te politične razbitine, kako sestaviti puzzle nove mednarodne ekonomske ureditve, kot veleva moto letošnje varnostne konference? Več

  • Cena lahkotnosti in nedorečenosti

    Zapleti s sodbo ustavnega sodišča (US) glede financiranja zasebnih in javnih osnovnih šol so razkrili stare dileme. Ne zgolj pravnih in finančnih, ideoloških in političnih, temveč tudi sistemske in vsebinske, ki zadevajo možne čeri privatizacije družbenih dejavnosti. Spoštovanje ustavnih odločb odpira problematično pot svobodnega trga, poniglava izogibanja ogrožajo temeljne postulate pravne države. Odločitev US je kakopak pravna, argumentacija pa bolj ekonomska, kar je problem. Toda v ozadju je hkrati še ena postsocialistična zabloda v šolstvu, zdravstvu in kulturi. Rojevanje zakona o privatizaciji podjetij je bilo takrat dolgo in dramatično, področje družbenih dejavnosti smo z zavodi podržavili čez noč. Lahkotnost in nedorečenost teh sprememb sta z leti povsod pripeljali do ekonomskega kaosa, pravnih in tudi sodnih zmešnjav. Več

  • Zombi država

    Venezuelska kriza postaja eno najbolj paradoksalnih in hkrati dramatičnih stičišč politično-ekonomskih zablod začetka 21. stoletja. Njena koncentrirana zgodovina razkriva vse, nevarna protislovja kapitalizma in socializma, zastrašujočo politično destruktivnost naftnega biznisa in ZDA. Sredi sedemdesetih let Venezuela velja za najbogatejšo državo Latinske Amerike, od začetka osemdesetih do danes pa za učbeniški primer razvojnih neumnosti. Danes je zombi država. Sredi klasične ekonomske vojne bije politične bitke za izsiljen prevrat oblasti. Nekdanji levičarski simbol boja proti ameriškemu neoliberalizmu se je ekonomsko zlomil. Njeno usodo bo na koncu zapečatila vojska, v ozadju pa so geostrateški interesi ZDA, Kitajske in Rusije. EU je tu zgolj globalni drobiž, Slovenija pa del tega preračunljivega brezglavega kluba. Več

  • Učiti se od Hrvatov

    Mercator je spet predmet slovenskih poslovnih iluzij, nenavadnih ekonomskih presoj in problematičnih političnih namer. Slovenija in Hrvaška si že peto leto z Mercatorjem in propadlim Agrokorjem delita usodni balkanski preplet poslovnih in političnih mahinacij. Hrvaška je po slabih dveh letih z Agrokorjem izvedla primerljiv manever kot Slovenija z NLB v devetdesetih. Hrvaška država je za svoje družbe ustvarila novi Agrokor, Mercator je za zdaj pustila pri starem. Negotovost in tveganja so zato za Mercator večja, vmesni položaj pa nekateri v Sloveniji vidijo kot priložnost njegove možne repatriacije. Mercator potrebuje strateškega, dobrega in stabilnega lastnika, pravijo. Agrokor, stari ali novi, to kajpada ni, ne leta 2014 in ne 2019. Kaj torej storiti? Več

  • Dnevi Pax Americana se iztekajo

    Politični kaos na vseh ravneh postaja osrednja ekonomska nevarnost, ki nam grozi. Kaotični brexit postaja v naslednjih mesecih politični Lehman Brothers, finančni kapital je septembra 2008 panično bežal iz toksičnih bank, tokrat bo to vlogo prevzel londonski City. Temne sile svetovne politike se združujejo v komaj dojemljivem nihilizmu, vsa pravila mednarodnega reda in sporazumi se rušijo, politična farsa v Venezueli je končna podoba sprevrženosti sveta po meri Pax Americana. Ne gre za posamezna naključja svetovnih dogodkov, večno ekonomsko cikličnost finančnih kriz, pred nami je zlom neoliberalne globalizacije. Globalni preplet nacionalnih držav, liberalne demokracije in tržne globalizacije je prišel do meja svojega obstoja. Ta Rodrikova trilema postaja osrednja političnoekonomska dilema dramatičnega notranjega razpada obstoječe svetovne ureditve. Več

  • Davoški človek

    Švicarski Davos in Svetovni gospodarski forum (WEF) sta letos kot osrednjo temo postavila globalizacijo, globalno preureditev sveta. Globalizacija je tudi v Davosu postala osrednji problem in ne več desetletja opevana rešitev. Ekonomska negotovost in politična razcepljenost zahtevata transformacijo prevladujoče davoške ideologije. Svetovni red, postavljen na skupnih vrednotah zahodnega sveta in tržni ideologiji kapitala, se vsako leto bolj lomi in vse manj je možnih izhodov. Četrta digitalna industrijska revolucija zamenjuje stare institucionalne vezi z bolj mrežno povezanostjo. Stara globalizacija postaja grožnja, novo globalizacijo 4.0. bo treba šele domisliti. Letošnja tema zveni kot rekviem, zadnje postajališče »davoškega človeka«. Več