dr. Bogomir Kovač

dr. Bogomir Kovač

  • Komentar / Izhod v sili

    Mogoča rekonstrukcija vlade po dobrem letu in pol, nekje na slabi operativni polovici mandata, pove dvoje. Na eni strani je očiten znak oživljanja stare politične krize v državi, na drugi logičen korak iskanja novih poti. Poteza predsednika vlade je v teh razmerah zato pričakovana, toda bolj izsiljena kot strateška. Golobova vlada je že nekaj časa v težavah. Izgublja politično legitimnost v javnosti, težave ima z obvladovanjem obljubljenih sistemskih reform in povsem operativnim vodenjem države. Zdravstvena reforma stoji, plačne spremembe tudi, krizni menedžment na poplavnih področjih se resno zatika. Ekonomske razmere pa se hitro zaostrujejo, od inflacije in stagnacije do proračunskih zagat in virov financiranja. Razmere postajajo politično-ekonomsko vedno bolj kaotične, zaupanje v sposobnost Golobove administracije pa je vse manjše. S politično gostobesednostjo in ekonomskimi obljubami ne morete reševati problemov države. Rekonstrukcija vlade je zato prvi mogoči izhod v sili. Očitno se začenja boj za politično preživetje Golobove vlade.

  • Komentar / Evropska komisija

    Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je sredi septembra 2023 zadnjič v svojem mandatu nagovorila evropski parlament v Strasbourgu. Letni govor o stanju Unije zato ni bil zgolj formalna agenda načrtov za prihodnje leto, temveč politični poračun celotnega mandata komisije. Komisijo je prvič v svoji zgodovini vodila ženska in ji nedvomno vtisnila svojevrsten identitetni pečat. Velike načrte o zeleni in digitalni transformaciji EU, njeni novi geostrateški vlogi so razblinila neobičajna sosledja kriz, brexit, pandemija, ukrajinska vojna, grozeča stagflacija ... Namesto velikih razvojnih premikov je EU doživela šok kriznega menedžmenta. Zastale so vse ekonomske institucionalne reforme, vzniknile pa nove politične obljube in stare iluzije. EU je na prepihu nenehnih kriz in protislovnih geostrateških trendov očitno izgubila kompas. Ni uspela kot branik multilaterizma v odnosu do ZDA, izgubila je desetletno konkurenčno bitko s Kitajsko, ne ve, kako živeti z Rusijo. Neoliberalna ekonomska agenda je dokončno postala neznosno politično breme. Politično-ekonomski saldo sedanje komisije je pred novimi evropskimi volitvami leta 2024 negativen.

  • Komentar / Razumeti

    Začetek septembra 2023 je po poletnem političnem zatišju spet postregel z novimi predlogi reševanja zdravstva. O celoviti zdravstveni reformi po dobrem letu dni nihče ne govori več. Ob popolni politični centralizaciji vodenja zdravstvenih politik smo brez ministra že tretji mesec – in to pove vse. Ministrstvo za zdravje je ponudilo smernice zdravstvene politike za prihodnji dve leti, civilna iniciativa Glas ljudstva pa zakon o nujnih ukrepih za stabilizacijo zdravstvenega sistema. Vmes nastaja v okviru različnih interesnih in strokovnih skupin vrsta novih predlogov, v papirni kakofoniji rešitev pa se razmere v slovenskem zdravstvu poslabšujejo. Zdi se, da predlogi bolj ali manj zadevajo premikanje stolov na slovenskem zdravstvenem Titaniku. Želeni cilji so težko uresničljivi, ponujajo omejene ukrepe namesto sistemskih rešitev. O organizaciji in vodenju, ekonomskih in menedžerskih pristopih v zdravstvu govore malo. Bistvenih reči očitno še vedno nočemo razumeti. In zato smo tam, kjer smo.

  • Komentar / Usodne zablode

    Javna obravnava osnutka Zakona o energetski politiki sredi septembra 2023 je kratka, posledice pa bodo dolgoročne. To je eden zadnjih zakonov s področja energetike in hkrati med prvimi z bolj konkretnimi ukrepi upravljanja energetske politike. Zato je njegova vsebina tako pomembna – za državo, gospodarstvo in gospodinjstva. Energetskim zapletom na globalni, evropski in domači ravni očitno ni videti konca, saj se energetski prehod spreminja v politično dramo s katastrofalnimi ekonomskimi posledicami. EU je odgovorna za problematično strategijo »zelenega prehoda«, Nemčija za popoln polom svoje in skupne energetske politike. Zato imamo v EU stagflacijske razmere, težave z deindustrializacijo in deglobalizacijo, padcem produktivnosti in konkurenčnosti. Energetski sektor je motor ekonomskega razvoja in steber socialne stabilnosti, zablode na tem področju pa so lahko za EU politično in ekonomsko usodne. In Slovenija je del te zgodbe.

  • Komentar / Turistično zrcalce

    V iztekajočem se poletju je kolumna tradicionalno namenjena področju turizma. Leto 2023 pomeni za svetovni, evropski in domači turizem nekakšno vrnitev k ustaljenim razmeram, kot pot in kriterij normalizacije glede na referenčno predpandemijsko leto 2019. Toda turistično industrijo tudi letos pretresajo dramatični dogodki, od naravnih katastrof do novih ekonomskih ovir. Turizem je bil dolgo pozitivno mašilo gospodarskega razvoja, kolo želene globalizacije. Velja za eno najbolj dinamičnih in vplivnih ekonomskih področij družbenih sprememb. Zato ostaja paradna panoga, ki ohranja globalni strateški vpliv EU in krepi identitetni kapital manjših držav. Slovenija ima novo turistično strategijo, ohranja model zelene butične destinacije. Novi cilji zahtevajo kakovost in učinkovitost, širitev dejavnosti skozi novo tržno diferenciacijo. Turizem nastavlja s tem ogledalo razvoja celotni državi.

  • Komentar / Vaja iz odgovornosti

    V začetku septembra 2023, mesec dni po katastrofalnih poplavah, postaja slika te naravne tragedije in družbene neodgovornosti vse bolj jasna. Za nami so prve podcenjujoče ocene škod, pa tudi pretiravanj v nasprotni smeri. Do prvih realnejših številk bomo prišli v prihodnjih tednih, do potencialne vrednosti potrebne sanacije morda do konca leta. Vlada je z interventnim zakonom zakrpala nekaj institucionalnih praznin. Ostale pa so številne dileme o organizaciji faznih ukrepov, politiki dolgoročne sanacije in virih financiranja. Dosedanja praksa delovanja državnih organov in politična odgovornost številnih vlad sta slaba popotnica. Zato je tako pomembno, kako zastaviti drugačne pristope in spremeniti dosedanje sporno delovanje. Ne gre zgolj za problem učinkovitosti države pri sanaciji in potrebne socialne pravičnosti pri pomoči, ključna sta razvojni zasuk in partnerski pristop. Zato so samočistilne sposobnosti vode lahko dobro vodilo za dosedanje naplavine slovenskih političnih in razvojnih zmot.

  • Komentar / Kitajska v krizi

    Kitajsko avgusta 2023 pretresa finančna in vse bolj tudi ekonomska kriza, razvojni model države je trčil ob klasične meje dolžniške ekonomije. Nekritično prevzemanje finančnih vzvodov ameriškega finančnega kapitalizma, urbanega blišča in bogatenja je privedlo do podobnih rezultatov. Tudi avtoritarnemu kitajskemu političnemu kapitalizmu se ni uspelo izogniti inherentni nestabilnosti prevzetega finančnega modela, visoki zadolženosti, pokom nepremičninskih balonov. Problem ni stara modernizacija družbe, temveč tvegano dolžniško financiranje države in podjetniški pohlep. Kitajska je zadnjih dvajset let reševala stagnacijo zahodnega kapitalizma. Danes je za ZDA, EU in Japonsko iz poslovnega partnerja postala politični nasprotnik. Dolžniška zanka ni nerešljiv problem. Kitajska nedvomno bolj kot druge vodilne države politično nadzira svoje gospodarstvo in družbo. To je hkrati njena priložnost, pa tudi prekletstvo. Globalno 21. stoletje bo lahko pripadlo Kitajski, če bo rešila to enigmo.

  • Komentar / Ponovitev

    Katastrofalne poplave, ki so na začetku avgusta 2023 prizadele Slovenijo, niso nekaj nepričakovanega. Presenečenje sta zgolj njihov obseg in intenzivnost, pa tudi dolgoročna narava družbenih in gospodarskih posledic. Največja težava niso naravne razmere, problem je naše dolgoletno neustrezno poseganje in obvladovanje prostora. Slabo urejanje hudourniških območij, razpršena poselitev in neustrezna poplavna zaščita porečij so zgolj del težav. Pripravljenost in prilagodljivost družbe in države pri urejanja prostora sta veliko bolj ključni. Okoljska tveganja zato naraščajo, gospodarska škoda zaradi naravnih nesreč tudi. Družbeno smo vedno manj odporni, socialno vedno bolj ogroženi. Očitno je sedanji razvojni model Slovenije problematičen, poselitev slabe tretjine prebivalstva tvegana. Poplave so dejstvo, ne moremo jih preprečiti, lahko pa jih učinkoviteje obvladujemo. Ključno vprašanje je zato preprosto. Ali bo krizni menedžment v sedanjih razmerah vendarle prerasel v sistematično izogibanje dosedanjih razvojnih napak? Zagotovo pa bo tokratna učna ura iz ekonomike prostora najdražja doslej.

  • Komentar / Na skupni ladji

    Demonstrativni izstop delodajalcev iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je v podalpski deželi že večkrat preizkušen politični dramolet. Pet delodajalskih organizacij se čuti odrinjene in neenakovredne, skrbita jih nenehno povečevanje finančnih obremenitev in znižanje konkurenčnosti. Sindikati so nezadovoljni pri drugih rečeh in prav tako grozijo s prekinitvijo pogajanj, proceduralni argumenti pa so podobni. Najbolj dialoška vlada doslej ima po letu dni presenetljivo vse več težav s političnim dialogom, pa z vsebino zakonov in njihovimi finančnimi učinki. Očitno imajo vsi trije deležniki probleme z lastno družbeno odgovornostjo, razumevanjem države in trga, javnega in zasebnega. Kaj je torej narobe, zakaj pri enih in drugih prevladujejo sektaški interesi in problematične odločitve? Naša javno-zasebna partnerstva so zato zajedavska in ne simbiotična, denar pa se troši neučinkovito na obeh straneh. Od tod tudi večna fiskalna kriza države in prenizka konkurenčnost. Če država prevzema nase zasebna tveganja, mora biznis sprejeti kolektivno naravo socialne države. Zasebni pohlep je tu lahko zgolj socialni naklep. Preprosto, kot »srbski pasulj«!

  • Komentar / V slepi ulici

    Strateški trikotnik ZDA-Kitajska-EU je dolgo veljal za vzorčni primer globalizacije. Trgovinsko, proizvodno in finančno povezovanje je prinašalo korporativne dobičke Zahodu in omogočilo hiter razvoj Kitajske. Globalizacija verig vrednosti in liberalizacija poslovnih tokov sta bili preprosto v interesu razvitega sveta. Kitajska je postala svetovna tovarna zahodnega neoliberalnega kapitalizma. Toda nato je v dobrih 20 letih postala nosilka sodobnih tehnologij, iz podrejene partnerice se je razvila v osrednjo tekmico ZDA. EU se je znašla v političnem in razvojnem precepu. Politično stoji na strani ZDA, ekonomsko pa je vezana na Kitajsko. V tem precepu postaja geostrateško vse manj pomembna. Politično jo teži nova blokovska delitev ameriškega unilaterizma, ekonomsko pa vse spornejša globalizacija. Ekonomski partnerji niso nujno tudi politično-vojaški zavezniki in nasprotno. Razlika med geopolitičnimi cilji in geoekonomskimi možnostmi postaja očitno vse usodnejša. V globalizacijskem trikotniku še najbolj za EU.

  • Komentar / Finančnopravna ničevost

    Ministrstvo za finance je sredi julija 2023 dalo v javno obravnavo nov, toda že tretji zakon o razlaščenih imetnikih bančnih delnic in obveznic. Hkrati pa je v državni zbor vložila predlog zakona tudi SDS. Prvi govori o pravicah sodnega varstva razlaščencev, drugi o izplačilu nadomestil. Razlika o namenih enega in drugega predloga je očitna. Vlada si prizadeva, da bi s pravnimi zapleti plačilo odložila, opozicija jo konkretno zavezuje k poplačilu. Prvi bi se radi izognili novim fiskalnim obremenitvam države, drugi bi sedanjo oblast najraje finančno potopili. Razlaščenci so v obeh primerih predmet in vir vedno novih politično-ekonomskih manipulacij. Dejansko bi razlaščenci potrebovali pravno varstvo za takojšnji začetek poravnave te neverjetne konfiskacije svojega premoženja. Komunistični duh je očitno navdihnil tudi finančne apologete neoliberalnega kapitalizma in jim zavdal, od EU navzdol. Saga o problematični bančni sanaciji se tako nadaljuje, politične igrice strank z usodo državljanov pa tudi.

  • Komentar / Jugoslovanski komunisti so to zmogli

    Srečanje članic Nata v litovskem glavnem mestu Vilni julija 2023 ne bo obveljalo kot prelomno. Lansko v Madridu je ponudilo nov strateški koncept zavezništva, letošnje se je zadovoljilo s preučevanjem njegove implementacije. Dokončno ustoličenje Nata kot globalne operativne vojaške sile je očitno rezervirano za washingtonsko srečanje prihodnje leto. Ukrajina je bila v Vilni sicer v političnem ospredju, Nato in G-7 sta z njo zgolj utrdila os enopolarnega sveta pod taktirko ZDA. Toda Washington potrebuje novi Nato na Pacifiku in Arktiki, zato je Biden prihitel v Vilno in Helsinke. Perfidnost Nata je njegova mehka obrambna moč. Dejansko pa je Nato že trideset let del velikih ameriških vojn. Vedno bolj postaja napadalna operativna formacija v obrambi ameriške globalne dominacije. Toda v Ukrajini se je Nato prvič zapletel v vojno z jedrsko velesilo. Zato tod ponuja zgolj orožje in kapital, Ukrajina pa žrtvuje svoje ljudi in ozemlje. V Nato ne more, dokler traja vojna. Miru pa ne sme skleniti, dokler ne zmaga. Past je popolna, krog pa zaprt. In Slovenija je del te zatohle zahodne perverznosti.

  • Komentar / Po Loredanu

    Odstop zdravstvenega ministra Bešiča Loredana prve dni julija 2023 je hkrati pričakovan in dramatičen. Serijske menjave zdravstvenih ministrov so najboljši dokaz brezglavega oblikovanja in vodenja slovenskega zdravstva. Loredan je od samega začetka poosebljal jedrno os političnega populizma sedanje vladajoče koalicije. Zdravstvena reforma zanjo nima politične alternative, preprosto jo mora oblikovati in začeti izpeljevati. Predsednik vlade je tu zastavil vse svoje politične karte, v Loredana so investirali veliko tveganega političnega kapitala in izgubili. Zdravstvena reforma naj bi prinesla sistemski zasuk, večjo kakovost, dostopnost, učinkovitost. Toda za zdaj nihče od deležnikov in odločevalcev nima jasne predstave, kaj spremeniti in kako to storiti. Za nameček sedaj niti ne vemo, kdo naj bi te spremembe na ministrstvu vodil. Politična kredibilnost Goloba je na kritični meji, legitimnost vlade in koalicije tudi. Zdravstvena reforma je Arhimedova točka njenega preživetja.

  • Komentar / Zobanje briških češenj

    Antiinflacijska politika Golobove vlade ubira čudna pota. Julija zaganja nov projekt zbiranja podatkov in spremljanja cen prehranskih proizvodov po celotni proizvodno-prodajni verigi, od kmeta do končnega kupca. Državo očitno skrbi troje, visoka inflacija na tem področju, prehranska varnost in učinkovitost. Obeta si dvoje, večjo cenovno dostopnost hrane za potrošnike in učinkovitejšo pomoč različnim deležnikom. Predvideva prenos pristojnosti z gospodarskega na kmetijsko ministrstvo. Nadzor nad poročanjem in delovanjem bodo pri tem prevzeli inšpekcijski organi. To je drugi poskus vlade, da bi s spremljanjem in primerjanjem cen obvladovala inflacijo. Od lanske jeseni primerja cene košare potrošnih dobrin pri trgovcih, da bi pomagala potrošnikom pri izbiri. Prva namera se je že sfižila, drugo to še čaka.

  • Komentar / Ubežati neumnostim

    Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDO) tretje leto zapored buri politične duhove in med ljudmi vzbuja skrb glede opravilne sposobnosti države. Brez dvoma z njim dobivamo nov socialni steber, nujen sistemski okvir socialne države za dolgoživo slovensko družbo. Dobili naj bi večji nabor in boljšo dostopnost storitev, pa širše sistemske vire financiranja. Več solidarnosti in enakih možnosti za vse, nekakšen nov medgeneracijski družbeni dogovor. Toda reči ne kažejo dobro. Dostopnost storitev omejuje problem kadra, viri financiranja motijo številne, vladna ihta z zakonom ni v duhu družbenega konsenza. Novi socialni steber brez ekonomsko trdnih in politično legitimnih temeljev pa ne more nositi bremen socialne države. Stari in novi zakon dveh politično nasprotujočih si vlad razkriva enako težavo, vedno bolj birokratsko in vse manj funkcionalno državo. Očitno kompleksnim družbenim problemom in celovitim rešitvam nismo kos. Zato je sedanji direndaj okoli dolgotrajne oskrbe tako usoden. Kaže ogledalo naše nesposobnosti, naj si to želimo ali ne.

  • Komentar / Igre s športom

    Prodaja Športne loterije (ŠL) sredi leta 2023 upravičeno buri duhove. Šport je redek in dragocen identitetni kapital te države, pravo socialno lepilo onkraj večnih političnih delitev. In športna arena je v nekaj dneh ponudila izvrstno sliko naših razmer. Proslavljanje legendarne zmage Rogliča na Giro d’Italia, organizacijski polom košarkarskega prvenstva za ženske in kakopak sporno prodajo ŠL. V trikotniku sijajnih športnikov, problematičnega športnega menedžmenta in večnih finančnih mahinacij ni srečnega konca. Igre na srečo so stara slepa pega slovenskega biznisa in državne regulacije. Dileme in težave ostajajo vsa desetletja odprte, tako glede organizacije in lastništva, pa tudi regulacije in namenske porabe sredstev. Slovenska politika, državna ter tudi športna in poslovna, nikoli ni dobro doumela labirintov javno-zasebnega partnerstva in trajnostnega razvoja. Prvo določa pridobivanje sredstev, drugo njegovo namensko javno porabo. Prodaja monopolnih dejavnosti države velja za poraz njenih podjetniških sposobnosti in dokaz politične poniglavosti akterjev. ŠL in njeni deležniki so v tem precepu očitno klonili.

  • Komentar / Smithov problem, leta 2023

    Tristota obletnica rojstva Adama Smitha je v Sloveniji obskurna tema, intelektualno in politično. Smith velja za »očeta ekonomske vede«, njegovo delo Bogastvo narodov je biblija vrednot tržne družbe in vednosti liberalnega kapitalizma. Glasgow te dni slavi Smitha v imenu želene škotske neodvisnosti, London kot častnega moža nekdanje bleščavosti britanskega imperija. Dvestopetdeseto obletnico Smithovega rojstva leta 1973 je zaznamovala energetska naftna kriza, dvestoto obletnico smrti (1990) zlom komunističnih režimov v vzhodni Evropi. Leta 2023 je dramatičnost obletnice podobna. Britanija poka po notranjih šivih, svetovna ureditev se lomi, vojna v Ukrajini ogroža evropsko blaginjo. Smitha se drži podobna shizma kot Marxa. Razlikovanje med mladim in starim Smithom, filozofom in ekonomistom, velja za »Smithov problem«. Postal je paravan za agendo neoliberalnega kapitalizma, pa tudi kažipot do drugačnega kapitalizma s človeškim obrazom. Smith je vendarle najprej moralni filozof in šele potem ekonomist, bolj profesor kot kraljevi carinski uradnik. Večplastnost njegovih stališč odpira vedno znova možnosti njegove aktualizacije. In tudi tokrat je tako.

  • Komentar / Evro

    Petindvajsetletnica ECB, uvedbe evra in evropske monetarne unije je bila konec maja 2023 dobra priložnost za slavje in kritično samorefleksijo EU. Evro je bil od samega začetka predvsem politični projekt s šibko ekonomsko zasnovo. Monetarne integracije imajo v Evropi dolgo, toda prehodno zgodovino. Skupna evropska valuta je svojevrstna institucionalna posebnost, ohranila in utrdila se je kljub velikim krizam in težavam. Evro je z leti postal najvplivnejše politično lepilo EU, ECB nekakšen porok njene prihodnosti. Toda institucionalna zgradba evropske ekonomske in monetarne unije (EMU) ostaja krhka in protislovna. ECB praznuje v senci trdovratne inflacije in ekonomske recesije. Stabilnost evra, obstoj ECB in razvoj EU niso samoumevni. Lagardova v imenu ECB in nemški kancler Scholz sta v teh dneh zaneseno govorila o njihovi ireverzibilnosti. Očitno se zgodovina zoprno ponavlja. Na evropskih tleh so politiki vedno znova spregledali ekonomska protislovja svojih političnih utopij. Takšna je bila tod usoda socializma, moreča distopija lahko zadene tudi EU in evro.

  • Komentar / V Tukididovi pasti

    Srečanje zahodnega cvetobera najrazvitejših držav skupine G-7 v Hirošimi konec maja 2023 je v svet poslalo jasno sporočilo. G-7 je danes bolj povezan kot kadarkoli, ZDA so v njem dobile trdno oporo svoje vodilne vloge. Politična revitalizacija skupine temelji na skupnih geostrateških stališčih do Ukrajine, Rusije in Kitajske, ekonomskega razvoja, podnebnih sprememb, celo jedrske razorožitve in premagovanja globalne revščine. Skupina se je povsem poenotila glede svojih globalnih političnih nasprotnikov, manj jasne so njene namere. Osrednji nasprotnik zahodnega sveta je več kot očitno Kitajska. Ameriško-kitajsko rivalstvo postaja vedno večja grožnja, obramba Pax Americana vedno nevarnejša. ZDA branijo svoj hegemonistični položaj in ustaljeni mednarodni red za vsako ceno, od ekonomskega kaosa do nove svetovne vojne. Očitno je svet vse bližje stari antični Tukididovi pasti glede zamenjave hegemonije dveh držav. O miroljubni koeksistenci držav in preudarni novi ekonomski ureditvi sveta v Hirošimi, mestu strahotnega civilnega zločina ZDA ob koncu druge svetovne vojne, nismo slišali besede. Novo sovraštvo in zamere se vedno porajajo na izmaličenju zgodovinskega spomina.

  • Komentar / Druščina na SDH

    Plače uprave in sistem nagrajevanja v okviru SDH so sredi maja dvignili nov oblak političnega prahu, v ozadju pa razkrili stare tegobe korporativnega upravljanja. Očitno se tudi z novo Golobovo vlado in prevetritvijo upravljavsko-vodstvenih ekip na SDH ni nič spremenilo. Želena depolitizacija korporativnega upravljanja je žalostno utonila v novi politični kloaki vsestranskega sprenevedanja. SDH je z leti sicer izboljšal upravljavske standarde in protokole svojih naložb, ohranil pa stare interesne manire in abotnost razlag svojih ravnanj. Nelogičnosti in nepremišljenih postopkov je po nekaj mesecih delovanja SDH od jeseni 2022 preprosto preveč za ohranitev potrebne verodostojnosti uprave in nadzornega sveta. Tu so ponavljajoči se zapleti z njunim političnim kadrovanjem in vedno znova spori o nagrajevanju obeh ekip SDH. Zaveze razvoju in javni odgovornosti, konkurenčnosti in učinkovitosti državnega premoženja so temeljni okvir delovanja SDH. Plače in nagrade niso njihov prvi pogoj, temveč posledica. Očitno tega deležniki SDH niso želeli ali zmogli razumeti. In to je problem.

  • Komentar / Ameriška agenda EU

    Poti mednarodnih odnosov v EU postajajo vse bolj prepletene in zmedene. Spominjajo na politično-ekonomski kaos in usodno nesposobnost političnih elit na začetku 20. stoletja, pred začetkom prve svetovne vojne, ki se je nato prek vrste kriz prevesila v drugo. 20. stoletje je očitno pokrilo troje: razvojni triumf zahodne tržne družbe, vojno naravo njene imperialne moči in njen protislovni zaton. In rusko-ukrajinska vojna postaja točka tega preloma. Dosedanji mednarodni politično-ekonomski red se ruši, novega pa nismo sposobni niti domisliti niti uresničiti. Nikogar več ne zanimata miroljubna koeksistenca držav in njihova globalna ekonomska soodvisnost. Ekonomsko izsiljevanje in politični strah postajata prevladujoče globalno lepilo in hkrati slepilo prevar in novih vojn. EU kot najbolj obetavni projekt povojne mednarodne ureditve je sredi tega viharja brez pravega kompasa. Bruselj se je znašel v zagati. Zadeva mir v Ukrajini, protislovne odnose s Kitajsko in tudi strategijo razogljičenja. Mir naj bi dosegli z vojno, odnose s Kitajsko naj bi podredili interesom ZDA, zeleno transformacijo pa spremenili v nov tehnološki imperializem. Evropski kozmopolitizem se je očitno razbil na čereh ameriškega unilaterizma in lastnih razvojnih protislovij.

  • Komentar / Fiskalna kriza ZDA

    Zgornja meja zadolževanja in fiskalni prepad sta del ameriške fiskalne metafizike, ki na polovici leta 2023 dobiva dramatične politične razsežnosti. Oboje razkriva sistemsko in razvojno fiskalno krizo ZDA, ki postaja velik ameriški in globalni politično-ekonomski problem. V unipolarnem svetovnem redu z ZDA kot vodilno silo v sveti aliansi z EU vse ameriške težave postajajo tudi problem »zahodnega sveta«, torej tudi naša zadrega. ZDA so podobno politično-ekonomsko krizo doživele leta 2012, sredi velike finančne in ekonomske krize. Toda sedanja je usodnejša – zaradi prihajajočih ameriških volitev in nove hladne vojne na mednarodni ravni. Povečanje zgornje meje zadolževanja postavlja ZDA v vedno večjo fiskalno negotovost in lastno finančno zanko. Na drugi strani je vojaški del proračuna zunaj političnih spopadov. Američani so politično enotni edino glede političnih bitk in ekonomskih vojn za ohranitev svoje globalne dominacije, vse drugo je lahko predmet notranjih dogovorov in kompromisov. Toda »zahodni svet« je politično odvisen od te žlahtne ameriške ekonomske gnilobe in v tem je težava. Zato je ameriška fiskalna esenca naša usodna eksistenca.

  • Komentar / Brez jasne agende

    Strah hodi po Evropi, strah inflacije, in vse sile so se združile v sveti vojni proti njemu. Besedišče Komunističnega manifesta iz davnega leta 1848 je uporabno tudi za novodobni ekonomistični manifest. Inflacija je namreč primarna tržna anomalija, zahteva združitev vseh ekonomskih sil, poziva k političnemu prevratu dosedanje neoliberalne ekonomije. Komunistični manifest je leta 2013 že postal del Unescovega programa Spomin sveta, novi ekonomski manifest očitno še čaka na vpis v program Prihodnost sveta. Sedanja inflacija je očitno trdovratnejša in bolj sistemska, njeni vzroki in pasti pa globlje od običajnih razlag in pričakovanj. Njena podoba v EU je diferencirana in sporočilna. Inflacija je staro ekonomsko zdravilo za vedno nove politične zablode. Danes je nevarnejša na socialnem kot ekonomskem področju. V Sloveniji je za tretjino višja od evrskega evropskega povprečja. Vladna stran in opozicijski vrh sta (ne)razumevanje inflacije javno demonstrirala na aprilski interpelaciji proti vladi. Lepo je živeti v državi s takšno politično avantgardo, njena strašljivost presega inflacijski strah.

  • Komentar / Bilančni obračun

    Obletnica Golobove vlade je običajno priložnost za bilančni obračun s pričakovanji volivcev, prvi poračun političnih namer vladajoče koalicije ter ekonomski izračun učinkov vlade. Oder prvotnega političnega navdušenja in zaupanja se je vidno sesul. Političnih spopadov je vedno več, slabih ekonomskih učinkov pa tudi. Inflacijo visokih političnih pričakovanj in obetov je nadomestila ekonomska inflacija cen in zapletov. Golob in vlada bosta morala pripraviti korenit zasuk, če želita, da jima uspe. Namesto optimističnih napovedi dveh mandatov se bo ta vlada očitno ukvarjala s svojim preživetjem v naslednjih treh letih. Zunanjepolitični nasprotnik je star in predvidljiv, nevarnost za Golobovo vlado prihaja od znotraj. Dve levosredinski vladi zapored zaradi tega nista končali mandata. Morebitna četrta vrnitev Janševe falange pa bi bila tudi zaradi mednarodnih razmer in negotovosti za Slovenijo usodna. Manevrski politični prostor je ozek, časa na četrtini mandata pa manj, kot upajo vladajoči. Za mizo pozabljenih obljub je namreč vse več lačnih kot sitih.

  • Komentar / V lastnem močvirju

    Politična farsa z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem je dosegla na začetku aprila 2023 vrhunec, tragedija zmešnjav s prostovoljnim in obveznim zavarovanjem pa je stara dobri dve desetletji. Dejansko nimamo klasičnih zavarovalnih produktov treh zasebnih zavarovalnic in tudi javna ZZZS ni prava zavarovalnica, temveč bolj neprofitni sklad. V tem institucionalnem kaosu in »narobe svetu« zdravstvenega financiranja ni mogoče vzpostaviti dobrih, pravičnih in racionalnih rešitev. Sedanja vladna preusmeritev plačil od zasebnih zavarovalnic v javno zdravstveno blagajno je zgrešena, politično nevarna, ekonomsko pa tvegana. Dejansko košarica predlogov zdravstvenih zakonov ne prinaša niti pravih niti dobrih rešitev, stopnjuje pa probleme. Na tej točki se je leta 2019 razbila Šarčeva vlada. Golobova pa je padla na limanice orkestrirane opozicije in se potaplja v lastnem močvirju vodenja sprememb. Politično je vlada spet delovala gasilsko in reaktivno namesto strateško in proaktivno. In to postaja ob obletnici volilnega zmagoslavja Svobode usodni problem zaletavega Golobovega vodenja države.

  • Komentar / Strel v prazno

    Vlada je v začetku marca 2023 sprejela strategijo o razvoju trga kapitala v Sloveniji do leta 2030. Dobili smo enega redkih dokončanih strateških dokumentov te vlade, toda nastajal je dlje časa in ima trdno zaledje želene kapitalske unije EU. Finančno poslovno okolje in trg kapitala sta slepa pega slovenske postsocialistične tranzicije. Zato so vlaganja na kapitalskem trgu redka in omejena, Slovenija ni privlačno in omembe vredno naložbeno okolje. Ideja o revitalizaciji trga kapitala v Sloveniji zato ni nova. Vlada se je loteva premalo ambiciozno in tudi na nepravi način. Strategija želi Slovenijo postaviti na evropski finančni zemljevid. Njen končni cilj je med naložbeniki pridobiti status »razvijajočega se trga«. Toda trojček izvedbenih stebrov zgolj potrjuje slovensko mentaliteto finančnega »tretjega sveta« v EU.

  • Komentar / Vprašanje miru

    Golobov obisk Ukrajine je minil v dobri evropski maniri, nenapovedan in tajinstven zaradi varnosti, politično pa predvidljiv in vsebinsko prazen. Slovenski politični obiski v Ukrajini imajo predvsem notranjepolitično naravo, namenjeni so bolj domači kot tuji javnosti. Janša je Kijev obiskal pred lanskimi volitvami, Golob ob prvih resnih težavah svoje vlade. Janša je volitve že izgubil, Goloba to verjetno še čaka. Ukrajinska vojna s svojo zamotano strukturo vzrokov in dolgo zgodovino ni politična panaceja za nikogar, ne za vpleteni državi in tudi ne za vse bolj polariziran svet. Zato ti obiski in zaklinjanja na pravično vojno rešitev namesto nujnosti miru potrjujejo banalnost našega zla, celo pietetne zgodbe tod dobijo groteskno naravo. Ko politiki govore in prižigajo sveče, vojaki in ljudje umirajo, družbe razpadajo in svet tone v kaos. Zato je ukrajinsko-ruska vojna zgodovinsko prelomna, vzroki zanjo niso preprosti, še manj so predvidljive posledice. EU je nastala po drugi svetovni vojni ob reševanju nemškega vprašanja. Očitno lahko na pragu tretje svetovne vojne zaradi ruskega vprašanja in opletajoče ameriške hegemonije tudi razpade.

  • Komentar / Neznosna lahkotnost

    Davčne reforme so v Sloveniji postale ljudski običaj vsake vlade in Golobova se ji v svoji ihti želenih družbenih sprememb tudi ni odrekla. Vladna koalicija se je sredi marca 2023 sestala na Brdu in davčno reformo povezala z izobraževalno. Ideja ni slaba in reči niso povsem nepovezane. O davčni reformi bi se veljalo namreč kaj naučiti, politične neumnosti pa obdavčiti. Toda ni čas za šale. Fiskalni položaj države je problematičen in bo postal dramatičen, zaradi ekonomske recesije in zahtev EU. Davčna reforma naj bi prinesla državi nove prihodke in počistila nesnago nepravičnih obremenitev. Davki nimajo zgolj poslanstva fiskalnih virov in redistribucije bogastva, določajo konkurenčnost in razvoj. So jedro ekonomike ponudbe in ne toliko povpraševanja. Davčna reforma je hkrati končni preizkus politične legitimnosti vlade. Zmedena davčna sporočila z Brda imajo skupno sporočilo. Za politično stabilnost države bo bolje, če vlada davke pusti pri miru. Naj v tem mandatu delujejo zgolj kot »samodejni stabilizatorji«.

  • Komentar / Kaj je narobe?

    Odmeven propad dveh ameriških bank in ugledne Credit Suisse v Evropi je pretresel globalno finančno industrijo. V turbulentno politično-ekonomsko pomlad 2023 stopamo z novimi tveganji in dilemami. Finančni svet velja že dolgo za kompleksno, težko obvladljivo dejavnost. Zaradi narave denarja in vloge bank vnaša v tržni sistem inherentno nestabilnost, financializacija sodobni kapitalizem vse bolj pogosto zapleta v finančni kaos. Zato sedanja bančna kriza ni niti nenavadna niti nepričakovana. Bančni sistem temelji na zaupanju in to se lomi v grozeči psihozi globalnih kriz in vojn. Ne gre torej za posamične primere slabih bank, temveč za sistemski problem. Zasuk monetarne politike centralnih bank, vedno znova luknjičava regulativa in pohlep bankirjev so trije standardni povodi tudi tokrat. Centralne banke stojijo pred dilemo obvladovanja inflacije ali finančne stabilnosti. Vlade tičijo pred izbiro želenih razvojnih sprememb in visoke zadolženosti. Banke so ponovno zgrešile pri menedžiranju tveganj. Reševanje sistema z večno privatizacijo profitov in socializacijo izgub pa je stara pot v novo pogubo. In tudi tokrat je tako.

  • Komentar / Fiskalna tragedija skupnega

    Na nedavni razpravi o reformiranju ekonomskega upravljanja EU na Brdu se je zbralo več pomembnih evropskih predstavnikov in slovenski vladni vrh. Razprava o novem fiskalnem okviru EU poteka v članicah unije že nekaj mesecev, strokovno in politično. Tudi tokrat je v tem potujočem cirkusu več makroekonomskih dilem kot pravih političnih rešitev. Orjaški subvencijski programi se množijo, inflacija ostaja, zadolženost držav se povečuje. Dolgoročno se fiskalne zahteve EU poglabljajo, možnosti pa relativno zmanjšujejo. Težava EU je premajhna fiskalna zmogljivost, težava članic pa fiskalna odgovornost. Za članice je bolj prilagodljiv, vključujoč in dolgoročnejši pristop nove fiskalne reforme boljša možnost. Toda EU ni zvezna država, namesto sistematične fiskalne politike ponuja projektne rešitve. Fiskalno krizo dodatno zapletajo zamisli o novi širitvi EU, močvirje rusko-ukrajinske vojne, nedorečeni zeleni prehod. Zaradi samouničevalnih političnih neumnosti EU izgublja gospodarsko bitko z ZDA in Kitajsko. Slovenska vlada se je na Brdu prvič javno soočila s fiskalno neobvladljivostjo svojih razvojnih politik in želenih reform. S politično magijo ne morete ukaniti ekonomije, ne v Bruslju in ne v Ljubljani.