Apartheidni bazeni

Bernard Nežmah

25. 7. 2025  |  Mladina 30  |  Pamflet

V Ljubljani so odprli prenovljeno kopališče Vevče z odprtim olimpijskim in pokritim zimskim bazenom. Osrednji govorec ni bil kdo izmed plavalnih veteranom, ampak sam predsednik vlade. Robert Golob je tako v nagovoru izpostavil, da »z gradnjo javne športne infrastrukture omogočamo vsem generacijam, da lahko spoznajo šport in lepote gibanja, da se bodo tu lahko generacije ponovno srečevale.« Ni kaj dodati ne odvzeti - športni objekt, ki je narejen iz denarja davkoplačevalcev, je namenjeno vsem generacijam. Toda na otvoritvi, ki so jo mediji pospremili z navdušenjem, ni noben izmed novinarjev vprašal Goloba, kako naj bo kopališče spet kraj množičnega druženja, ko pa ima pasje drage cene?

Vstopnica za odrasle je med tednom 11, čez vikend 14, za otroke in mladež pa 9 oziroma 12 evrov. In kaj pomenijo te številke? V Kranju, mesto z največ svetovnimi plavalnimi lovorikami, je vstopnina 6,5 evra, skoraj polovico manj. So v metropoli Gorenjske pol nižje plače kot v glavnem mestu? A poglejmo še drugam: v Celju in Mariboru (Mariborski otok) imajo enako najvišjo tarifo 6,5 €, s tem da imajo Mariborčani še poseben režim za triurno plavanje v višini 4 €. Prilagojen sistem, kako bi meščanom cenovno omogočili čim več plavanja.

Na vevškem bazenu resda ponujajo ugodnost za družine do petih članov, ki plačajo za vstop 36, medtem ko v Celju štiričlansko družino stane obisk bazena 17,5 evrov. Več kot pol ceneje. OK, če jih je pet, doplačajo otroško vstopnico za 4,5, kar je še vedno za več kot tretjino manj kot v prestolnici.

A na Vevčah in Koleziji so posebej ženerozni, saj nudijo otrokom do drugega leta brezplačni vstop. Odlikuje jih socialna skrb v duhu čaščene humanitarke Anite Ogulin. Toda v Kranju, Mariboru in Celju imajo drugačno definicijo otrok, tam jih spuščajo prosto na bazen do tretjega leta. Toda vzemimo najdražja kopališča, kot so v turističnih toplicah, kot sta Rogaška riviera in Čateške toplice, kjer imajo otroci do petega leta prost vstop. V termalnih resortih, ki jih vodi čisti dobiček, je brezplačna otroška doba za tri leta daljša kot v Jankovićevih nepridobitnih javnih kopališčih!!!!!!!?

Inštitut 8. marec je pred dneh sprožil akcijo za brezplačno varstvo otrok v počitnicah vizavi vlade, je pa ustrežljivo pohleven do tarif, ki jih postavlja župan Zoran Janković, saj ni bilo slišati zahteve, da bi imeli otroci do šestega leta brezplačen vstop v mestne bazene. Osmomarčnice in osmomarčniki so letos vodili kontinentalno akcijo za lažjo pot do splava po vseh evropskih državah. Torej organizacija, katere pogled seže prek državnih meja. Na Dunaju na primer otrokom do šestega leta ne zaračunavajo vstopnine.

V skrbi za prebivalstvo s skromnejšimi dohodki v Ljubljani ni vključena skrb, da bi jim omogočili nekaj vodnega rajanja. Ta je zdaj ekskluzivna domena bolje situiranih meščanov, bazeni pa so postali kraj ljubljanskega apartheida, ki celim generacijam onemogoča plavalne izkušnje. Po preslikavi stanja črnskega apartheida v ZDA v šestdesetih in poprej - v ameriških reprezentancah, ki so imele veliko temnopoltih šampionov, med plavalci ni bilo nikogar.

Tam je veljal apartheid na osnovi barve kože, v Ljubljani na osnovi denarnice.

Kdo bi seveda pripomnil, da cene v Ljubljani res niso pretirane. Poglejmo: če gre najstnik iz socialnega dna trikrat na teden na bazen, to v mesecu znese 108 evrov. In če hoče slediti napotku predsednika vlade, da se mora družiti s svojo generacijo in spoznavati lepote gibanja v vodi, potem pač ne bo šel na kopališče na vsake kvatre.

Ker ljudje često ne vidijo onkraj lastne kože, si velja ogledati odličen članek na portalu SIOL pod naslovom »Dunajčanu ni jasno, zakaj so v Ljubljani kopališča tak luksuz«. Turist, ki je prišel iz avstrijske metropole v Ljubljano, je z dvema otrokoma neko popoldne v peklenski vročini 36 stopinj skočil na kopališče Kolezija, kjer ga je pričakal račun za 32 evrov. Njegovo ogorčenje pa ni osebna kaprica, novinarjem je pojasnil, da bi za obisk dunajskega kopališča Jörgerbad plačal 7,60 evra, otroci do šestih imajo gratis vstop, večji pa plačajo 2,6 evra. Ljubljana je več kot trikrat dražja od svetovljanske dunajske prestolnice!

V poplavi hvalnic odprtju novega kopališča v osrednjih medijih ni bilo najti enega članka, ki bi objavil primerjavo cen med Ljubljano, Dunajem, Zagrebom in Parizom. V Zagrebu je dnevna vstopnica 4, v Parizu 3 evre, v italijanskem Vidmu 6,5 evre, kar sta zgledno postregla časnik Dnevnik in portal N1, a noben teh številk ni predstavil v člankih ob Golobovem otvoritvenem govoru, v katerem je ta pozval na vsegeneracijsko druženje na kopališču, ki pa je dostopno le premožnejšim slojem.

In še osebna izkušnja. Sodobni bazen na Koleziji ima drobno napako: voda iz tušev blizu odbojkarskega igrišča priteče le v hladni izvedbi. OK, naši dedje sokoli in orli so se sistematično kalili pod mrzlo vodo. A ker bazen velja za čudo high-tech solarnega ogrevanja, sem po nekaj sokolskih tuširanjih v pritožni knjigi opozoril na šlamastiko, saj je standard pri modernem bazenu nižji, kot je bil na stoletni Bloudkovi Iliriji, kjer tople vode ni nikoli zmanjkalo. V slabem tednu sem pričakoval, da bo župan Janković našel vodovodarja, ki bo reč popravil. Toda rezultat je bil isti - pač, prijazna biljeterka mi je razkrila, da na drugi strani bazena stojijo še eni toplo delujoči tuši, s tem tu, pa da imajo težave, ki se vseskozi ponavljajo.