• Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Dva leva

    Pokozlane Trate

    Če v osemdesetih letih niste vedeli in slišali za Trate, potem ste bili ali prestari, ali premladi, ali pa ste svojo mladost preprosto preskočili. A če ste v osemdesetih letih brali Mladino, vam ni ušlo, da je bil nekje na zgornjem robu Slovenskih goric, ob meji z Avstrijo, v izrazito ruralnem okolju Mladinski in rock klub Trate, hiperaktivni center hiperurbane kulture. Klub, kot svojevrsten subkulturni spomenik, ki je bil lociran v prostoru ob krasni secesijski stavbi velikega mlina, ki so ga za potrebe nadaljnjega propadanja menda kupili neki ruski investitorji, so medtem dobesedno odstranili oz. porušili. Dogajanje je bilo v veliki meri povezano z najbolj znanim alter bendom med severovzhodnimi plemeni v tistem času – Centrom za dehumanizacijo oziroma njegovim spiritusom movensom Dušanom Hedlom. V kopici albumov ima eden od njih pomenljiv naslov Pokozlane Trate. CZD je kot kulturni fenomen svojega časa dobil leta 1987 prestižno alternativno nagrado – zlato ptico. Kulturni antropolog Rajko Muršič pa je fenomenu časa in prostora posvetil obsežno monografsko študijo Trate vaše in naše mladosti. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Izgubljena ideja

    Dve državi, vsaka na svojem robu Evropske unije, danes določata evropsko prihodnost. Na eni strani Velika Britanija z nenavadno odločitvijo za izstop, na drugi strani Turčija z dokončno uvedbo trde, z vero podložene diktature predsednika Erdogana. Obe državi v svojih notranjih procesih Evropa ignorira, kot dolgotrajno bolečino, ki se je telo pač navadi, jo vzame za svojo. Na deklarativni ravni se tako državniki kot predstavniki unije odzivajo z jasnimi izjavami, a dejanj za njimi ni. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Kolumna

    Kanibalizem

    To, da se vedno pogosteje govori o »uporabnosti« ljudi, ki so v stiski, pa temu komaj kdo ugovarja, pravi Helmut Weick, je sindrom naraščajoče sovražnosti do človeka, ki postane očitna šele, če oznako domislimo do konca. Potem se glasi: če si uporaben, živi, če nisi, umri. Več

  • Moč umetnosti in kulture

    Britanski referendum je konec junija sprožil pravi politični potres. Občutki in strahovi političnoekonomske delitve, cepitve, razpada EU so preplavili staro celino. Toda prav tedaj je na italijanskem jezeru Iseo v Lombardiji potekal projekt Plavajoči pomoli (Floating Piers), ki je spontano povezal, združil in navduševal 1,5 milijona ljudi, večinoma iz EU. Nasprotje ne bi moglo biti bolj očitno. EU se na eni strani utaplja z ekonomskimi projekti, na drugi se spontano povezuje s kulturnimi. Eni bi želeli nove zidove in države oblačijo v bodeče žice, drugim hoja po jezeru potrjuje občutek skupnega in božanskega. Oboje dokazuje, kako še včeraj nemogoče postaja vse bolj mogoče. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Hrvaška

    O krvi in bronu

    Pred dobrima dvema tednoma je sodišče v Nemčiji hrvaška državljana Josipa Perkovića in Zdravka Mustaća, ki sta zasedala vodilne položaje v nekdanji jugoslovanski tajni službi in sta leta 1983 ukazala uboj hrvaškega izseljenca Stjepana Džurekovića v predmestju Münchna, obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Ihta

    O olimpijskih igrah in teroristih

    Zaspano popoldne na vrtu pred gostilno P. Zbranih nas je kar nekaj, ki nismo na morju, ker si ga ne moremo privoščiti. Upokojeni strojni inženir iz Hrvaške morda ni povsem trezen, a to, kar pripomni o olimpijskih igrah, se mi kljub temu zdi vredno citiranja. Coubertin je bil jezuit, pribije, in kot gorečen jezuit si je izmislil olimpijske igre, da bi vsemu svetu vsilil evropske vrednote. Coubertin je bil eden od očetov globalizacije. Več