Mahnič ni priznal krivde za razžalitev 

Poslanec SDS Žan Mahnič na ponedeljkovem predobravnavnem naroku v zasebni tožbi, v kateri mu humanitarka Faila Pašić očita kaznivo dejanje razžalitve, ni priznal krivde. Pašić je tožbo vložila zaradi Mahničevega zapisa, v katerem jo je označil za "radikalno islamistko", s čimer da je škodil njeni časti in dobremu imenu.

Težava niso nevladne organizacije, temveč sum korupcije

Oddaja Tarča in tednik Mladina sta konec tedna razkrila več nenavadnosti v zvezi z javnim razpisom ministrstva za javno upravo, namenjenim spodbujanju udeležbe ljudi v demokratičnih procesih ter krepitvi demokratičnega delovanja, dobrega upravljanja, transparentnosti, nadzora oblasti in aktivnega državljanstva.

»Tudi tokrat jemljejo pri tistih, kjer lahko«

"Sindikati pri spremembah davčne zakonodaje vedno nasprotujemo zmanjševanju davkov in prispevkov. Vedno to utemeljujemo s pomanjkanjem sredstev v državnem proračunu in vedno iz razloga, do katerega prihaja zdaj. Ko zmanjka sredstev v državnem proračunu, potem se vsakokratna vlada, in ta ni izjema, zateče v žepe posameznikov, državljanov. Ko je premalo pobranega, smo državljani tisti, od katerih se pobere več in pri tem ta logika, ki jo poslušamo zadnji teden, da ničesar ne jemljejo in da vse ostaja tako kot je, je taka logika lahko povsem politična, nima pa osnove v dejanskih posledicah. Trdimo tudi, da tudi tokrat jemljejo pri tistih, kjer lahko, da pa obstaja skupina, kjer pa bi lahko vzeli, ker imajo več."

Bosta pri tem vprašanju koalicija in opozicija skupaj zastopali nacionalni interes?

"Zaradi umetno povzročenih vojn narašča tesnobnost po državah Evrope, ne le v Sloveniji. Gre za problem, ki prihaja od zunaj, in onkraj dobrih navad politične kulture je, da se tovrstne tegobe uporablja v notranjepolitične namene. Vojne po družbah, državah in kontinentih divjajo podobno, kot divjajo hurikani po naravi. In res je, tovrstne nesreče ne proizvajajo samo beguncev, temveč tudi migrante, pa tudi dobičkarje in kriminalne skupine, ki z nesrečo drugih ljudi kujejo denar. Tako stanje od politikov terja zrelost in odgovornost, v mnenju prve komisarke Evrope tudi solidarnost. V tem smislu bi bilo, podobno kot ob neurjih in poplavah, pričakovati, da bosta pri vprašanju nezakonitih migracij koalicija in opozicija skupaj zastopali nacionalni interes in hkrati postopali po standardih, ki migrantom zagotavljajo človekove pravice."

Slovenija in Hrvaška za okrepitev mešanih patrulj ob meji

Notranja ministra Slovenije Boštjan Poklukar in Hrvaške Davor Božinović sta ob robu zasedanja v Bruslju v četrtek govorila o skupnih aktivnostih za preprečevanje "nezakonitih migracij". Dogovorila sta se, da bosta državi okrepili mešane policijske patrulje ob meji, so sporočili s slovenskega notranjega ministrstva.

»Vztrajamo pri podpori nevladnim organizacijam, ki pomagajo migrantom«

"Dobrodelne organizacije, ki v Sredozemlju rešujejo migrante, imajo ključno vlogo pri reševanju življenj," je v četrtek ob obisku italijanskega kolega Antonia Tajanija dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. S tem je stopila v bran dejstvu, da Berlin financira te organizacije, nad čimer so v Rimu v nedavni pritožbi izrazili začudenje.

Razširitve ni predlagala razpisna komisija, ampak ministrica Sanja Ajanović Hovnik

V četrtek in petek so bila v medijih razkrita dejstva, ki odpirajo resna vprašanja o vlogi ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik pri razpisu za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij - zlasti njen vpliv na julijsko spremembo razpisa ter izbor prejemnikov. Na razkritja se je v petek popoldne z izjavo odzval predsednik razpisne komisije Luka Vidmar, sicer vodja Sektorja za nevladne organizacije pod aktualno ministrico. Vidmar je zavrnil namigovanja o vplivu »vodstva ministrstva« na sam potek razpisa in prebral iz lista: »Razpis je bil 27. julija spremenjen na pobudo komisije. Naslednji dan je bila sprememba objavljena v Uradnem listu. Predhodno je bilo na sejah Komisije večkrat izpostavljeno, da je potrebno razpis spremeniti zaradi premajhnega števila vlog na nekaterih sklopih in prevelikega števila vlog na drugih sklopih.« Teh navedb Vidmarja v obrambo ministrice pa v nobeni točki ne potrjujejo zapisniki razpisne komisije, ki smo jih pridobili na Mladini (v celoti ga lahko v obliki datoteke pdf preberete na tem spletnem mestu). 

Generalni državni tožilec odstopil zaradi vožnje pod vplivom alkohola

Generalni državni tožilec Drago Šketa je sprejel odločitev o odstopu s funkcije, so sporočili z vrhovnega državnega tožilstva. Takšno odločitev je sprejel po tistem, ko so ga policisti ujeli pri vožnji pod vplivom alkohola. O odstopu že obvestil vse pristojne institucije, so že navedli na vrhovnem državnem tožilstvu.

Četrta zvezdica

»Ta vojna ima resne posledice za cel svet, za nas Evropejce pa je eksistencialna grožnja«

V znak podpore Ukrajini se zunanji ministri držav članic EU danes sestajajo v Kijevu, je na omrežju X, nekdanjem Twitterju sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Gre za prvo tovrstno srečanje ministrov sedemindvajseterice, ki se ga udeležuje tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

Koliko je vredno Golobovo zaupanje v ministrico

Neprepričljivi predsednik Robert Golob pravi, da svoji ministrici za javno upravo popolnoma verjame in zaupa. V komunikaciji so on in njegovi piarovci uporabili oba glagola. »Zaupati« tukaj zagotovo pomeni, da verjame, da je Sanja Ajanović Hovnik postopala pravilno, transparentno in nekoruptivno v nizu afer: glede poti v New York s petčlansko delegacijo in svojim možem, ob možnih nepravilnostih pri razpisu za nevladne organizacije in tudi glede »njenega« podjetja Smart center, ki je na razpisu prav tako njenega ministrstva sodelovalo kot svetovalni servis in od nekaterih prijaviteljev prejelo sedem odstotkov provizije, kot je razkrila Monika Weiss v Mladini.

»Stopili smo v čas merjenja moči«

"V obdobju po koncu hladne vojne so države v globalnem sistemu živele v relativno visoki stopnji miru. Relativno. Ni se vlagalo v obrambne sisteme in priprave na obrambo. Predvsem v Evropi je bil to prevladujoč način političnega razmišljanja. Sistem je temeljil na mednarodnem pravu in pravilih. V Sloveniji radi verjamemo, da pravila v mednarodnih odnosih veljajo absolutno. Vendar to ne drži. Pravila mednarodnega prava delujejo tako, da zmanjšujejo možnost eskalacije različnih napetosti in konfliktov med državami. Samo zmanjšujejo, ne pa tudi odpravijo. V tem sistemu smo živeli po hladni vojni. Tega sveta ni več. Eni govorijo o vojni prek posrednikov, drugi o provokacijah. Vendar je položaj še kar jasen. Ena velika sila – Ruska federacija, ki je soustvarjalec povojne globalne ureditve – je šla v klasično osvajalsko vojno proti Ukrajini. Velika globalna sila se je odrekla sistemu, ki ga je tudi sama oblikovala. Stopili smo v čas merjenja moči. Iz sistema pogodb, dogovorov in pravil smo prešli v sistem, kjer se z uporabo različnih atributov moči države poskuša ustvariti novo ravnovesje moči. Vsi gledamo k sosedom in poskušamo uganiti o čem in kako razmišljajo. To počnemo v globalnem smislu. Evropska unija, Kitajska, Rusija, Indija, Indonezija, Združene države. Kaj vidimo? Da države in cela območja zelo različno gledajo na svet in svoje mesto v njem. Svet tudi različno interpretirajo"

»Žrtve spletnih prevar naj ne bo strah ali sram prositi za pomoč«

Evropski mesec kibervarnosti, bo oktobra v središče postavil starejše uporabnike spleta in njihove digitalne veščine, je na skupni novinarski konferenci s SI-CERT in programom Varni na internetu povedala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Žrtvam spletnih prevar so sporočili, naj jih ne bo strah ali sram prositi za pomoč.

Minister za finance / »Nobeden od teh pogovorov ni bil prijeten«

"Vse proračunske porabnike smo pozvali, naj najdejo dodatna sredstva na svojih integralnih postavkah in odhodke znižajo za namen odprave posledic poplav, ki postaja prva prioriteta vlade. Opravili smo veliko pogovorov z resorji za zaprtimi vrati, seveda nobeden od teh pogovorov ni bil prijeten. Vsak resor je pojasnjeval, da razume potrebo po znižanju stroškov, vendar bi te prihranke opravil drugje, ne pri sebi. Ampak to je človeško in nič nenavadnega."

Ustavni pravnik / »Za ustavno obtožbo Bidna ni dokazov«

Kongresni republikanci so v četrtek sprožili prvo uradno zaslišanje pred morebitno ustavno obtožbo ameriškega predsednika Joeja Bidna, vendar jim je tudi njihova priča, ustavni pravnik Jonathan Turley, povedal, da za to ni dokazov. Po šestih urah so zaslišanje v odboru za vladni nadzor začeli zapuščati tudi nekateri republikanci.

Golob / »Na račun obnove bomo morali kakšno pravico tudi odvzeti«

Po zagotovitvi sredstev po avgustovski umi se je vlada znašla v likvidnostni zanki, ko je denar odobren, a zaradi postopkovnih zapletov, namenjenih transparentnosti, še ni izplačan, je za Radio Slovenija pojasnil premier Robert Golob. Obljubil je pospešitev postopka nakazil in napovedal, da bo zakon o obnovi in razvoju v DZ verjetno oktobra.

Naslovnica nove Mladine / MINISTRICA IN 7%

V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 29. septembra, dalje, razkrivamo, da je nekdanje podjetje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik na največjem razpisu njenega ministrstva kot svetovalni servis prijaviteljem obračunalo sedem odstotkov provizije. Avtor fotografije na naslovnici je Borut Krajnc, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović.

Okrepljen nadzor Slovenije ob meji s Hrvaško

Okrepljen nadzor Slovenije ob meji s Hrvaško ne pomeni ukinjanja schengenskega območja, je danes ocenil hrvaški notranji minister Davor Božinović. Da ne gre za grožnjo schengnu, meni tudi premier Andrej Plenković. Predsednik sabora Gordan Jandroković je dejal, da je bila odločitev Slovenije pričakovana in da ne gre za znak nezaupanja do Hrvaške.

»Kolegi in kolegice so zaradi izčrpanosti med delom omedlevali, a nadrejeni niso ukrepali«

Aktiv novinarjev informativnega programa TV Slovenija se je odzval na elektronsko sporočilo nekdanje odgovorne urednice Jadranke Rebernik. Med drugim so zapisali, da želijo javnost obvestiti o najhujših primerih, ki jih zaposleni v uredništvu informativnega programa TV Slovenija doživljajo že skoraj dve leti. Mnogi so zaradi pritiskov, šikaniranj, diskreditacij in ponižanj tudi zboleli, izgoreli ali pa podali odpovedi delovnega razmerja. Javno pismo spodaj objavljamo v celoti.

»Če ne bi bilo poplav, bi stranka SDS svojo protimigrantsko kampanjo zagnala že sredi poletja«

"Če ne bi bilo katastrofalnih poplav, bi stranka SDS svojo značilno protimigrantsko kampanjo zagnala že sredi poletja. Problem je namreč mogoče definirati poljubno ozko in zanj ponuditi enostavno rešitev: več policistov, mobilizacijo vojske, utrjevanje ograje. Obenem je mogoče razglasiti vlado za nesposobno, ker se ne zna odzvati na migracije. To v bistvu drži. Nobena vlada ne zna biti tako radikalna in tekma z Janševo militantno retoriko je vnaprej izgubljena. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je resda že v vladi Marjana Šarca omogočal množične izgone prosilcev za azil v roke nasilne hrvaške policije. A šele kasnejši Janšev pribočnik Aleš Hojs je na južno mejo pripeljal – dobesedno – tisoč slovenskih policistov, jim dodal gostujoče tuje policiste, vojaškim spremljevalcem pa dal proste roke, da so de facto samostojno patruljirali po gozdovih. Brez policijskih pooblastil so nadzirali in ustrahovali civiliste."

Na zaslone TV Slovenija se vračajo pravi novinarji

Na TV Slovenija so v informativnem programu 1. sporeda v zadnjih dneh uvedli več sprememb na mestih urednikov in voditeljev. Pripravljajo tudi vsebinske osvežitve informativnih oddaj, ki jih gledalci že poznajo. Dnevnik bo poleg Saše Krajnca, Jasmine Jamnik in Katarine Veselič Golob spet vodila Elen Batista Štader, Valentina Plaskan in Nejc Krevs pa ne več.