Pod žgočim soncem

Po zadnjem poročilu Mednarodne organizacije dela (ILO) vsako leto zaradi izpostavljenosti vročini na delovnem mestu umre 19 tisoč delavcev. Kar 71 odstotkov naj bi jih bilo zadnja leta izpostavljenih nevarnostim zaradi pretirane vročine – leta 2000 je bil ta delež približno 65 odstotkov. Tudi v Sloveniji, kjer podnebne spremembe potekajo nadpovprečno hitro, je teh primerov vse več. To opažajo predvsem na inšpektoratu za delo. Leta 2022 so, sodeč po njihovem zadnjem poročilu, recimo opazili, da podjetja »večinoma nimajo opredeljenih primernih in učinkovitih ukrepov v primerih, ko temperatura delovnega okolja presega 28 stopinj Celzija«.

Spraševalka Jelka Godec

Poslanka SDS Jelka Godec je zgolj v prvih treh tednih julija postavila 30 poslanskih vprašanj, v dobrih dveh letih od nastopa te vlade pa jih je spletno orodje Parlameter naštelo že 324. S tem je rekorderka med 90 poslankami in poslanci sedanjega sklica. Po Parlametru se z Jelko Godec lahko meri le njena strankarska kolegica Anja Bah Žibert s 311 vprašanji, nato pa ji s precejšnjim zaostankom sledijo strankarske kolegice in kolegi Karmen Furman, Andrej Kosi, Suzana Lep Šimenko, Alenka Helbl in Anton Šturbej.

SDS / Naši »najmočnejši aduti«

Novi evropski poslanec Branko Grims je s seboj v Bruselj odpeljal tudi dva pomočnika – Gašperja Pečarja in Žana Žalca. Prvi je v preteklosti že opravljal pripravništvo v evropskem parlamentu pri evropski poslanki Romani Tomc, čeprav je širši javnosti postal znan predvsem kot udeleženec afere »snegec«, ki jo je sprožil posnetek, na katerem so člani podmladka SDS uživali kokain, drugi pa je močno povezan z identitarnim gibanjem na Slovenskem.

Kdo se boji civilnega nadzora nad JEK 2?

Premier Robert Golob in vlada že več kot pol leta ignorirata številne zahteve nevladnih organizacij, da bi se v delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti pri projektu JEK 2 vključili predstavniki okoljskih in drugih organizacij ter bi se vsaj tako vzpostavil javni civilni nadzor projekta. V skupini, ki jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, so zdaj le predstavniki ministrstev, uprave za jedrsko varnost ter vodilni Gen energije, Elesa in Nuklearne elektrarne Krško.

Jedrska kampanja se je že začela

Referendum o drugem bloku krške nuklearke (JEK 2) je politično dogovorjen in napovedan za november, točen datum pa še ni znan. Državna družba Gen energija, ki je pristojna za pripravo projekta nove nuklearke, pa je v zadnjih mesecih sprožila že vrsto aktivnosti, s katerimi promovira projekt. Ena od njih so »road showi« oziroma terenske predstavitve projekta po različnih krajih po vsej Sloveniji. Že maja so odprli posebno spletno stran, tudi promocijski videi so se začeli že pojavljati na več kanalih YouTube, z nedavnim zakupom medijskega prostora pa je postalo jasno, da bodo zgolj za promocijske vsebine v medijih namenili 854.000 evrov. Da so se promocijske aktivnosti v mesecih pred napovedanim referendumom močno okrepile, seveda ni naključje. A formalno naj bi Gen energija pripravila projekt in pregledala njegovo smotrnost, ne pa zgolj brez zadržkov in z neomejenimi sredstvi navijala za projekt, za katerega je že zdaj jasno, da bi lahko brez upoštevanja stroškov financiranja presegel 15 milijard evrov. Je za tem odločitev vlade? Se je vlada neformalno odločila, da naloži družbi, naj izvaja to okrepljeno kampanjo?

Zafrknimo Nato

Ministrstvo za obrambo je organizacija, ki ima po mnenju marsikoga sladke skrbi: ukvarja se s tem, kako potrošiti denar, ki ga ima vedno več. Obrambni proračun se iz leta v leto povečuje, včasih celo iz meseca v mesec. Pred kratkim je bilo v proračunskih dokumentih vlade zapisano, da bo obrambno ministrstvo prihodnje leto dobilo 1,106 milijarde evrov – to je že tako ali tako veliko povečanje, saj je lani to ministrstvo porabilo 980 milijonov evrov. A v skladu z najnovejšimi načrti bo imelo še več denarja. Na začetku tega meseca je vlada na proračunski seji sklenila, da bo ministrstvo za obrambo dobilo še dodatnih 67 milijonov in nato leta 2026 še več, kar 1,2 milijarde evrov. Se še spomnite, ko je lani ob poplavah takrat še minister za obrambo Marjan Šarec dejal, da se je vojska odpovedala 250 milijonom evrov (znesek naj bi prispevala v sklad za obnovo po poplavah)? Te obljube so že pozabljene. Vojaško trošenje se je vrnilo v stare tirnice.

Pomagajmo vladi trošiti denar za obrambo

Vojaške vetrnice – 60 milijonov

Prepočasne spremembe 

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je na delovnem srečanju z ministrom za delo in enake možnosti Luko Mescem opozoril, da objekti v javni rabi, ki bi morali biti enako dostopni vsem, večinoma niso dostopni hendikepiranim osebam. Zakonsko določeni rok za zagotovitev dostopnosti javnih objektov se bo iztekel že decembra prihodnje leto. »To se ne bo uresničilo, ker si v preteklosti zaradi nedoslednega spoštovanja zakona o izenačevanju možnosti invalidov država ni sistemsko prizadevala za odpravo te anomalije,« se je odzval predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic.

Vojak mora po nesreči na delovnem mestu povrniti škodo zavarovalnici

Premier Robert Golob, ki bo začasno prevzel vodenje ministrstva za obrambo, meni, da bomo do prihodnjega leta podvojili število pripadnikov Slovenske vojske v Natovih enotah. Med vojaki, ki se že »borijo« za našo domovino, je eden doživel nesrečo med vožnjo z vojaškim vozilom Hummer, tri leta po neželenem dogodku pa se pogaja o povrnitvi nadomestila za plačilo zdravljenja poškodovanih v tej nesreči Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ta ima v skladu s 86. členom zakona o zdravstvenem zavarovanju pravico, da pri nesreči, povzročeni iz malomarnosti, ki vodi do okvare zdravja zavarovane osebe, zahteva povračilo škode. Skupaj je za zdravljenje zdravstvena zavarovalnica odštela 34.597,02 evra.

Krpanje kadrovskih lukenj

V večini držav OECD je rast števila starejših, ki so najpogostejši uporabniki storitev socialnega varstva oziroma dolgotrajne oskrbe, že presegla rast števila zaposlenih, ki te storitve lahko zagotavljajo. V prihodnjih letih se bo upokojila najštevilnejša generacija zaposlenih, po podatkih iz projekcij bi bilo do leta 2033 lahko v Sloveniji prebivalcev, starih najmanj 65 let, dvakrat toliko kot otrok, starih manj kot 15 let. Zaradi pomanjkanja kadra (skoraj 70 odstotkov delodajalcev poroča o težavah pri zaposlovanju) v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih že danes postelje ostajajo prazne.

Tivoli, primer samopašništva

Ko je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave kot strokovna institucija s področja naravovarstva koncertu v mestnem parku Tivoli, ki naj bi ga tam imel starosta slovenskega popa Robert Pešut - Magnifico, drugič rekel »ne«, je glasovalni stroj ljubljanskega župana Zorana Jankovića v mestnem svetu po hitrem postopku sprejel spremembo občinskega odloka. Z njim je državni zavod za varstvo narave preprosto izločil iz odločanja o prireditvah v Tivoliju. Med 24 svetniki in svetnicami, ki so podprli tako »rešitev«, so bili ob listi župana Zorana Jankovića tudi svetnik Klemen Žibert iz SD, čigar babica Julka Žibert je svetnica Jankovićeve liste, ter šest svetnic in svetnikov Gibanja Svoboda. Med njimi je bil tudi Marko Maver, visok uradnik ministrstva za naravne vire in prostor; torej ministrstva, ki je v postopku pritožbeni organ in utegne po vseh zapletih imeti končno besedo glede izvedbe koncerta konec avgusta. Uveljavitev spremenjenega odloka je namreč, kot kaže trenutno, ustavljena z referendumskimi zahtevami.