Balkanski Watergate

Ko smo v Mladini pred leti začeli raziskovati madžarsko financiranje medijev SDS, torej omrežje Nova24, se je v ozadju izrisala slika širšega, geopolitičnega spopada, ki je v vzhodni in srednji Evropi izbruhnil po finančni krizi. V številnih vzhodnoevropskih državah so se tudi s podporo Rusije in po vzoru Putina razpasla zavezništva lokalnih samodržcev ali populistov, ki so svojo oblast začeli utrjevati s propagando. Nadzor nad mediji in zatiranje neodvisnih novinarjev, napadi na nevladne organizacije so bili ključni vzvodi njihove moči, tako rekoč novi recept za uspeh. Ta bitka, ki jo vsakodnevno spremljamo v Sloveniji v obliki razplamtevanja sovražnega govora in maltretiranja RTV, je bila v nekaterih drugih državah veliko brutalnejša. Makedonija je bila tak primer. Kot država se je namreč pred leti znašla pred odločitvijo, ali se bo približala Natu in EU ali pa se bo tesneje povezala z Vučićevo Srbijo in Putinom. Pri križanju regionalnih interesov smo lahko v Makedoniji videli vse: tovarne ali celo naselja trolov, ki so producirali lažne novice, priča smo bili množičnemu prisluškovanju 20.000 Makedoncem in celo insceniranim izbruhom nasilja.

Milan Kučan / »Narod, ki odstranjuje spomenike, te pričevalce svoje preteklosti, ni samozavesten narod«

Milan Kučan je 5. maja na Vrhniki v govoru ob obletnici osvoboditve navrgel tudi idejo, da bi bilo prav, da država postavi spomenik osamosvojitvi. Najbolje na Trgu republike, kjer je leta 1991 potekala osamosvojitvena slovesnost in kjer je bila prvič dvignjena slovenska zastava. Kučanov predlog je naletel na politično nerazumevanje, ena stran je govorila o tem – Kučan je namreč v govoru omenil tudi Spomenik revolucije, ki je simbol nekega drugega časa –, da želi nekdanji predsednik izbrisati preteklost, na drugi strani pa so se trkali po prsih in izjavljali, da so oni že zdavnaj razmišljali o tovrstnem spomeniku. A idejo Milana Kučana je treba razumeti s političnega vidika, osamosvojitelji, kot si pravijo, si že desetletja prisvajajo zasluge za nastanek samostojne Slovenije, pa četudi je bila ta posledica dolgega zgodovinskega obdobja in množice dogodkov in ljudi, ki so nastopali v njem. Slovenije nista v desetih dneh osamosvojila Janez Janša in Igor Bavčar skupaj z nekaj prijatelji iz koalicije Demos, Slovenijo so osamosvojili njeni državljani in državljanke, ljudje, ne pa politiki, ki si še vedno prisvajajo, kot radi pravijo, »osamosvojitveni kapital«.

Koritniki

Minuli teden je izbruhnilo veliko ogorčenje med vladajočimi politiki. V upravi Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja družbe v lasti države, sta si oba glavna menedžerja, to sta Žiga Debeljak in Janez Tomšič, krepko zvišala prejemke. Novico so sprva objavili v Financah: predsednik uprave SDH Debeljak naj bi namesto dosedanjih 12.800 evrov bruto za april prejel 18.500 evrov, Tomšič pa namesto 11.500 evrov bruto kar 16.500 evrov. Sledile so izjave ogorčenja iz koalicijskih strank Svobode, SD in Levice. Prva nadzornica SDH Karmen Dietner – seveda sklep o zvišanju plač uprave sprejme nadzorni svet, ne uprava sama – je v prvem odzivu med razlogi za zvišanje plač upravi navedla domnevno povečan obseg dela zaradi energetske krize in pripojitve slabe banke k SDH, pa tudi podatek, da se v primerjavi z družbami, nad katerimi bdijo v SDH, plače pri njih od leta 2013 niso usklajevale z inflacijo. To politikov seveda ni pomirilo.

Luka Mesec / »Zavračam tezo, da si lahko progresiven, le če si glasen«

Lani je stranka Levica prvič stopila v vlado, na koalicijskih usklajevanjih si je izpogajala tri ministrska mesta. Luka Mesec je postal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gre za pomembno ministrstvo, ki pokriva vprašanja, povezana s temeljnimi premisami strankinega programa, torej vprašanja socialne pravičnosti. Leto dni po prevzemu oblasti Luka Mesec priznava, da so bili v vladi neizkušeni, da so spodbudili prevelika pričakovanja, a da se kljub temu v vladi on in celotna Levica počutita dobro. Vlado resno delo še čaka, na primer pri vprašanju, kako izboljšati slovenski davčni sistem, da bo davčno pravičnejši. Mesec trdi, pričakovano, da je vlada Roberta Goloba progresivna vlada in da ji progresivnost, naprednost, daje ravno stranka Levica. Levica bo imela 3. junija v Celju kongres, izvolili bodo nov svet stranke. Njegova sestava naj bi pokazala, kakšno podporo ima v stranki Luka Mesec. Zaradi sodelovanja z »liberalno« vlado je med nekaterimi člani stranke nekaj nezadovoljstva.

Zakonito nečloveško ravnanje?

Sedemnajstega oktobra 2017 je v Ljubljani potekala prava drama. Notranje ministrstvo pod vodstvom ministrice Vesne Györkös Žnidar je zapovedalo deportacijo sirskega prosilca za azil Ahmada Šamija, ta pa se je ob pomoči aktivistov Ambasade Rog in poslancev SD Jana Škoberneta in Levice Mihe Kordiša skril v poslansko pisarno SD. Okoli poldneva tisti dan je potem v solzah stopil iz državnega zbora, potem ko je prejel zadovoljiva zagotovila večine poslanskih skupin, predsednika državnega zbora Milana Brgleza in premiera Mira Cerarja, da bo izgon do nadaljnjega odložen. Šamijev boj z državo se tisti dan ni končal, ampak šele dobro začel in je trajal več kot štiri leta. Nazadnje mu je država podelila status begunca in lahko je sledila združitev družine, s katero zdaj živi v Ljubljani. Žena je vključena v postopke integracije, tri hčere se šolajo, sam pa predvsem trpi zaradi v zadnjih letih zelo poslabšanega zdravstvenega stanja. A zdi se, da se iz te zgodbe nismo naučili ničesar, da si tega niti ne želimo.

Tretjerazredni prebivalci

Oddelek za tujce ljubljanske upravne enote skrbi za daleč največji delež birokratskih opravil, ki jih imajo tujci v Sloveniji, in je nekakšen simptom odnosa slovenske države do tujcev iz tretjih držav, torej iz držav zunaj EU. Danes je na oddelku za tujce zaposlenih najmanj ljudi v zadnjih petih letih. Manj ljudi opravi manj dela – toliko manj, da se zaostanki štejejo v več deset tisoč zadevah.

Kako poteka preiskovanje sumljivega financiranja strank?

Prav zmeraj, kadar SDS pride na oblast, išče načine, kako zagotoviti dodatno financiranje »medijem« ali organizacijam, ki so blizu stranki, bodisi prek oglaševanja državnih podjetij, projektov, ki jih razpisujejo posamezna ministrstva, ali kako drugače. V SDS so res mojstri iskanja obvodov za strankarsko financiranje.

Bomo vsako leto rezali proračun in pobirali prispevke? 

Pri civilni pobudi Glas ljudstva predlagajo povečanje solidarnostnega prispevka, ki ga je vlada z interventnim zakonom uvedla kot enega od virov sredstev za pomoč po poplavah, »v taki višini, da bo občutno omilil potrebo po zniževanju družbenega standarda, ki bo neizogibno sledilo«. Menijo namreč, da 0,3-odstotni prispevek od dohodninske osnove, ki ga je uvedla vlada, »podcenjuje pripravljenost državljanov, da se odrečejo delčku svojega dohodka«.

Napaka za napako

Iztok Podbregar, nekdanji načelnik generalštaba in vojaški pilot, ki je v preteklosti sodeloval v komisijah, katerih naloga je bila rešiti vprašanje za Slovenijo najprimernejšega vojaškega letala, je za Mladino že lani poleti dejal, da je nakup vojaškega letala spartan nesmiseln. Po njegovem mnenju bi se naložba splačala le, če bi bilo letalo v zraku 18 ur na dan: »Slovenska vojska pa vse leto ne bo potrebovala več kot 500–1000 ur letenja s takšnim letalom. Za Slovenijo je najtežje vprašanje, kako kupiti letalo, katerega raba bo tudi gospodarna. V preteklosti smo ta paradoks poskušali rešiti z nakupom multimodalnega airbusa 318. Takšno letalo je z moduli mogoče spremeniti za prevoz vojakov, mogoče mu je dodati rezervoarje in povečati dolet, ima modul za prevoz vladne delegacije, v vmesnem času pa je mogoče letalo uporabljati za civilne namene …«

Policija zanemarja volivce SDS ali ti po nepotrebnem ustvarjajo izredne razmere?

Pred dnevi smo bili ponovno priča ustanovitvi vaške straže, le da tokrat ne gre za »obrambo« pred begunci na meji ali pred katero drugo, recimo romsko manjšino. Vodja v Ivančni Gorici ustanovljene vaške straže Darko Perko je pojasnil, da so se vaščani združili, da bi organizirali nočne straže zaradi vlomov v cerkve, stanovanjske in poslovne objekte in na gradbišča, ter takoj zavrnil domnevo, da bi med storilci prednjačili Romi, ki so na splošno na Dolenjskem vedno prvi »krivi« za vse.

Največji prejemnik

Največji prejemnik denarja na 6,8-milijonskem razpisu ministrstva za javno upravo za opolnomočenje nevladnih organizacij in aktivnega državljanstva je širši javnosti neznani zavod CER – Partnerstvo za trajno gospodarstvo, ki je prejel 588.965 evrov. Razpisni denar prejemnikom še ni nakazan, CER pa utegne ostati brez njega. Zakaj? Razpis je izrecno določal, da lahko prijave oddajo subjekti, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 2. členu zakona o nevladnih organizacijah. Ta člen določa, kaj sploh je nevladna organizacija, in kot eno od lastnosti določa neodvisnost. Zakon razloži, da je neka organizacija neodvisna takrat, če izpostavimo le za CER relevanten podatek, ko imajo predstavniki zbornic in gospodarskih družb v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora skupaj manj kot četrtino glasov. CER so ustanovila tri podjetja (Petrol, Knauf Insulation, Slovenijales), svet CER, ki po statutu »upravlja zavod«, pa ima 11 članov.

Ministrica in sedem odstotkov

»Transparentnost in integriteta v javnem sektorju« – to sta področji, za kateri je na ravni vlade pristojno ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Sanja Ajanović Hovnik. Transparentnost in integriteta sta besedi, ki želita sporočiti, da ima vlada ničelno toleranco do korupcije in zavrženih praks zlorab javnega denarja. Vendar javni razpis, s katerim je bilo avgusta letos nevladnim organizacijam prav na tem ministrstvu dodeljenih 6,8 milijona evrov, odpira vrsto resnih vprašanj o poštenem ravnanju ministrice. V zgodbo so vključeni njeno nekdanje podjetje, njena dolgoletna prijateljica, sodelavka in solastnica podjetja ter tudi ministričina mama. Gre za dolgo verigo nenavadnih potez ministrice, ki se začne s tem, da je protikorupcijski komisiji »pozabila« kot svojo lastnino priglasiti družbo Smart center, v kateri je bila solastnica in direktorica, konča pa s tem, da je na javnem razpisu njenega ministrstva, na katerem je sicer izpadla vsaka tretja vloga, denar dobilo vseh pet vlog, pri katerih je kot svetovalka sodelovala ministričina prijateljica in solastnica Smart centra. Razpisni denar prejemnikom še ni bil nakazan, z vsem pa se že ukvarja tudi protikorupcijska komisija (KPK).

S kom točno se glede morebitne gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško sestajajo slovenski politiki?

V Sloveniji se začenjajo resni razmisleki o tem, ali, in če, kako zgraditi drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. Za gradnjo se zelo aktivno ponuja ameriško podjetje Westinghouse, katerega interese v Sloveniji zagovarjajo tudi ameriški politiki, ki jih financira jedrski sektor, eden od njih pa je bil pretekli teden osumljen korupcije.

Ustvarjanje migrantske krize

Po balkanski begunski poti, ki poteka tudi skozi Slovenijo, je letos Evropo doseglo več ljudi kot v preteklih letih. In čeprav gre za uveljavljeno migracijsko žilo, države, skozi katere teče, za te ljudi niso znale ali hotele dostojno poskrbeti. »Do prve polovice leta 2022 večjih težav ni bilo, kvečjemu smo imeli težave s prevelikim številom ljudi kak dan tu in tam. Če bi mi pred letom kdo rekel, da bomo imeli 12 mesecev kasneje v Trstu več sto ljudi, ki ne bodo imeli strehe nad glavo, mu ne bi verjel,« pojasnjuje Gianfranco Schiavone, predsednik italijanskega konzorcija ICS (Italijanski konzorcij solidarnosti), ki se od devetdesetih let prejšnjega stoletja v Trstu ukvarja s prosilci za azil. Govor je seveda o tujcih, ki v Italijo vstopijo prek Slovenije. Poleg tega, da na obeh straneh meje govorimo o istih ljudeh na begu, tudi v Sloveniji vse pogosteje spremljamo podobno ksenofobne odzive in aktivnosti uradnih oblasti, kot jih zadnja leta poslušamo in gledamo v sosednji državi, kjer so zdaj na oblasti v bistvu neofašisti.