• IK, STA

    4. 7. 2025  |  Politika

    Golob napovedal referendum o članstvu Slovenije v Natu

    Po današnji odločitvi Državnega zbora (DZ), ki je večinsko podprl posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, v Gibanju Svoboda napovedujejo predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov. Predlog bodo vložili prihodnji teden, so napovedali.

  • STA

    4. 7. 2025  |  Politika

    Himna avstrijske Štajerske je za Slovenijo sporna, ker opeva tudi slovensko ozemlje 

    Slovenski veleposlanik na Dunaju je danes izročil protestno noto avstrijskemu zunanjemu ministrstvu, v kateri sta izražena nestrinjanje in protest slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve v zvezi z odločitvijo deželnega parlamenta avstrijske Štajerske, ki je v torek uzakonil Dachsteinsko pesem kot deželno himno, so sporočili z MZEZ.

  • Uredništvo

    4. 7. 2025  |  Politika

    Thompson ni le »pevec«, temveč propagandist ideologije, ki je bila prepoznana kot fašistična in zločinska

    Neformalna skupina Fronta za skupno dobro, ki jo sestavljamo posameznice in posamezniki različnih poklicev in generacij, so pred sobotnim koncertom hrvaškega glasbenika Thompsona javnosti poslali protestno pismo. Slednje se nanaša na splošno novinarsko poročanje o koncertu hrvaškega promotorja ustaškega gibanja in glasbenika Thompsona. "Po našem opažanju to poročanje na nesprejemljiv način normalizira omenjeno gibanje, ki je odgovorno za nekatere od najhujših zločinov v moderni zgodovini. S tem pa normalizira tudi zaskrbljujoče širjenje teh idej v naši soseščini in znotraj same Slovenije. Vidimo namreč, da na Thompsona javno prisegajo tudi nekateri politiki v Sloveniji," so v Fronti za skupno dobro zapisali v sporočilu za javnost. Med slovenskimi politiki, ki so javno hvalili Thompsona, je bil denimo tudi predsednik SDS Janez Janša. 

  • Luka Volk

    4. 7. 2025  |  Politika

    Bodo poslanci umaknili podporo okuženemu zakonu?

    Specialistka psihiatrije dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je na ministrstvu za zdravje bdela nad pripravo novega zakona o psihoterapiji, je postala dekanja novoustanovljene fakultete za psihoterapijo, ki spada pod okrilje zasebne Nove univerze Petra Jambreka. S pripravo zakona si je tako rekoč tlakovala pot v novo kariero, zaradi česar je sedaj deležna očitkov o nasprotju interesov in zlorabi položaja, nad zakonom, ki je zaradi tega okužen, pa bdi upravičen sum o sistemski korupciji.

  • Matic Gorenc

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Politika  Za naročnike

    Po zapletih je slovenski državni zbor le dobil skupino prijateljstva s Palestino

    Skupine prijateljstva s tujimi državami so v slovenskem državnem zboru nekaj najbolj vsakdanjega, za zdaj imamo 65 skupin prijateljstva z državami z vsega sveta, poleg tega pa še dve posebni skupini prijateljstva s podsaharskimi državami in državami jugovzhodne akcije, kamor je vključenih po 46 in deset držav. Skupaj torej državni zbor goji odnose s 121 državami, kar sta približno dve tretjini držav. Te skupine sicer nimajo nobenih uradnih pooblastil, a so kljub temu lahko pomembne pri povezovanju in dialogu med državami – pa tudi za izkazovanje solidarnosti. Prav ta namen so pred mesecem imeli koalicijski poslanci, ki so v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve predlagali ustanovitev skupine prijateljstva s Palestino, saj te doslej še ni bilo. Na predlog Levice je sicer delovala v prejšnjem sklicu državnega zbora, v tem sklicu pa se ni oblikovala.

  • Luka Volk

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Politika

    Napad / SDS zaradi intervjuja v Mladini nad evropsko komisarko Marto Kos

    Prejšnji petek je izšla Mladinina posebna poletna številka Intervju, v kateri vsako leto pripravimo poglobljene pogovore s sogovorniki iz politike, kulture in gospodarstva. Letos je v njej objavljen tudi intervju z Marto Kos, komisarko za širitev Evropske unije (EU), ki je to pomembno funkcijo uradno prevzela decembra 2024.

  • Luka Volk

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Politika  Za naročnike

    Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je tik pred sprejetjem

    Akademik in zgodovinar Janko Pleterski je proti koncu življenja hudo opešal. Življenje je zanj postalo neznosno breme, zato se ga je odločil končati. Ker druge, dostojnejše izbire ni imel, si je prerezal žile na zapestju – a so ga, proti njegovi volji, rešili. Leta 2018, pred smrtjo, je zato pisal državnemu zboru in se zavzel za zakonsko ureditev pravice do pomoči pri končanju življenja. Tega ni dočakal. Bi se pa njegova poslednja želja zaradi sedemletnih prizadevanj sina Andreja Pleterskega, prav tako priznanega raziskovalca, Srebrne niti ter ne nazadnje volje ljudstva, izražene na posvetovalnem referendumu, lahko kmalu uresničila.

  • Luka Volk

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Politika  Za naročnike

    Zakonodajna vročica

    Iztekajo se zadnji meseci, v katerih lahko koalicija še v relativnem političnem miru v državnem zboru sprejema tako imenovane ključne zakone, s katerimi so se ukvarjali ves mandat, prav zadnji mesec pred počitnicami pa je po izkušnjah zadnja resna priložnost. Bo torej na dnevnem redu julijske seje zakon o medijih? Ne. Bo na dnevnem redu pokojninska reforma? Tudi ne.

  • Luka Volk

    3. 7. 2025  |  Politika

    Zloraba položaja na ministrstvu

    Trenutno je v zakonodajnem postopku novi zakon o psihoterapiji, o katerem bi poslanci lahko spet odločali na eni naslednjih izrednih sej, ki je predvidena za 17. julij. Zakon, ki uvaja nov psihoterapevtski poklic in je dodobra vznemiril strokovno javnost, je bil deležen številnih kritik, med drugim, da je bil napisan predvsem v prid zasebnikov, ki ponujajo študijske programe psihoterapije.

  • Uredništvo

    3. 7. 2025  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / BANKE NAS OŽEMAJO

    V petek, 4. julija, izide nova Mladina! V 27. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, opozarjamo, da nas banke ožemajo. Lani je bila inflacija 1,9-odstotna, banke pa so svoje storitve podražile za več kot 8 odstotkov. Več o tem preberite v novi Mladini!

  • STA

    1. 7. 2025  |  Politika

    Golob / »Janez Janša naj še naprej sanja svoje sanje«

    Premier Robert Golob v odzivu na poziv SDS, da naj na glasovanje o razpisu posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov veže zaupnico vladi, odgovarja z znano frazo, da tega filma prvak SDS ne bo videl. "Janez Janša naj še naprej sanja svoje sanje," je Golobov odziv vlada objavila na družbenem omrežju X.

  • STA

    1. 7. 2025  |  Politika

    Američani vse manj ponosni, da so Američani

    Anketa inštituta Gallup ugotavlja, da je le 36 odstotkov demokratov v ZDA ponosnih na to, da so Američani. Nizka stopnja ponosa na svojo državnost je najbolj opazna pri mladih, prepad med demokrati in republikanci pa je največji od leta 2001.

  • STA

    30. 6. 2025  |  Politika

    Golob / »Kar se dogaja v Gazi, je zločin, in zločinci bodo morali za to odgovarjati«

    Premier Robert Golob je v Odmevih na TV Slovenija ocenil dogajanje v Gazi kot zločin, za katerega bodo zločinci morali tudi odgovarjati. Povedal je še, da na ravni EU ni soglasja glede ukrepanja proti Izraelu zaradi ravnanja v Gazi, vendar pa Slovenija skupaj z nekaterimi podobno mislečimi članicami pripravlja ukrepe, ki bi jih lahko izvedli enostransko.

  • Uredništvo

    30. 6. 2025  |  Politika

    Marta Kos / »Recimo bobu bob, fašizmu fašizem, nacizmu nacizem in genocidu genocid«

    V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Marto Kos, slovensko političarko na najvišji funkciji v Evropi. Evropska komisarka za širitev je bila v preteklosti tudi veleposlanica v Nemčiji in Švici ter podpredsednica Gibanja Svoboda, politične stranke trenutnega predsednika vlade Roberta Goloba. V intervjuju, ki ga je pripravil urednik Mladine Grega Repovž, je med drugim dejala, da velikih sprememb v Evropi ni povzročila vojna v Ukrajini, kljub temu da gre za vojno sredi Evrope, ki traja že tri leta, "ampak prihod nove ameriške administracije Donalda Trumpa". 

  • Tomaž Lavrič

    30. 6. 2025  |  Politika

    »Nekoč sem celo padel iz vozička, ker sem se nagibal levo in desno«

    »Preglavice sem povzročal že gospe, ki me je varovala, preden sem začel obiskovati vrtec. Pogosto me je peljala na sprehod v vozičku – nekoč sem celo padel iz njega, ker sem se nagibal levo in desno, saj me je vse okoli neizmerno zanimalo.«

    — Vladimir Prebilič, evropski poslanec, za revijo Obrazi o svojih bolj »lumpastih« letih

  • Uredništvo

    29. 6. 2025  |  Politika

    Največji zanikovalec sistema v Sloveniji že desetletja vpije o krivosodju

    "Posnetki izpred celjskega sodišča so me spomnili na prizore iz časa Depale vasi pred parlamentom ali dogajanje pred vrhovnim sodiščem v zadevi Patria. Glavni reprezentant in organizator teh množic je največji zanikovalec sistema pri nas, človek, ki že desetletja vpije o krivosodju. Vprašamo se lahko, ali se je tega uničevanja sistema Trump učil pri nas ali smo se mi učili pri Trumpu. Ne bo presenečenje, če bomo pred volitvami, v volilnem spopadu doživeli skrajne oblike politične regresije in velike odmerke trumpizma. Pa ne gre za posameznika, protagonista desnice, ampak za koncept ustavne večine, nove ustave, zrušitve pravosodnega sistema in postavitev novega. Te namere, programi so radikalno desni. V evropskem parlamentu in tudi doma jih manifestirajo njihovi zastopniki. Uveljavitev teh skrajnih, vulgarnih tendenc bi za Slovenijo, za njeno demokratično zasnovo pomenilo veliko nazadovanje."

  • Uredništvo

    29. 6. 2025  |  Politika

    »Glavna nevarnost EU ni Rusija«

    "To so vsiljene zahteve brez strokovnih argumentov. Zapadli smo v obrambno histerijo. Zagotavljanje finančnih sredstev je najlažji del naloge. A pogrešam odgovore na bistvena vprašanja. Kdo je naš sovražnik, za kakšno vojno se oborožujemo? Bomo kopičili tanke in letala ali zagotavljali kibernetsko varnost?"

  • Uredništvo

    28. 6. 2025  |  Politika

    Kdo in kako bo sestavil novo vlado?

    "Pred volitvami 2026 je jasno, da se bosta za zmago pomerila dosedanja 'nosilca' na obeh polih, torej Janševa SDS na desni in Golobovo Gibanje Svoboda na levi. Še več: po petkovi odstranitvi Mateja Tonina z vrha NSi se je izčistil tudi položaj pri partnerjih nosilcev na obeh polih. V NSi so namreč za koalicijo z Janšo nenavdušenega Tonina zamenjali z bolj prilagodljivim, ubogljivim in lažje vrtljivim Jernejem Vrtovcem in s tem ustregli Janševi želji, pri Golobu pa sta za partnersko zvezo v novi vladi še vedno na razpolago tako SD kot Levica, slednja še okrepljena z volilno povezavo s stranko Vesna. Tako strukturirana pola bi bila razdeljena točno na pol, vsak bi zbral enako število sedežev v novem državnem zboru. Kar z drugimi besedami pomeni, da bo o tem, kdo in kako bo sestavil novo vlado, odločal vmesni, tretji pol, ki ga bosta nosila Anže Logar s svojimi Demokrati in pa Prebilič."

  • Vanja Pirc

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Politika  Za naročnike

    Novi kulturni model

    Zadnja velika reforma predpisov, ki krojijo delovanje kulturnega sektorja, je bila izpeljana pred več kot dvema desetletjema in skoraj prav toliko časa je že jasno, da so številni predpisi sporni – da imajo sistemske pomanjkljivosti, da vsi ne upoštevajo dejanskih razmer, da so nekateri izrazito škodljivi. Samozaposleni v kulturi so morali doslej za ohranitev statusa dostavljati vedno nove »reference«, ki so imele tolikšno težo, da so morali v boju zanje marsikdaj privoliti tudi v premalo plačano ali celo neplačano delo. Pa vendar so predpisi pod številnimi ministri ostajali tako rekoč nespremenjeni. In tudi, ko je sedanja ministrica Asta Vrečko napovedala odločne sistemske spremembe, marsikdo ni verjel, da se bodo zares zgodile. A obljubo je držala. Malo po malo smo že vseskozi priča na prvi pogled drobnim, vendar ključnim reformam. Zdaj pa je tu še najobsežnejša – temeljita prenova krovnega zakona za področje kulture. Novelo zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi je vlada prejšnji teden sprejela in jo poslala v državni zbor.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Politika  Za naročnike

    Milan Kučan / »Če bi bila Levica res radikalna, kot ji očitajo, je ne bi zapustil Miha Kordiš«

    Milan Kučan, prvi predsednik demokratične Slovenije, je mandat zaključil decembra 2002, pred debelo petino stoletja, a vendar se v javnosti vedno znova pojavlja kot človek, ki naj bi imel velikanski vpliv na slovensko politiko. Zgodbe o stricih in škratih se mu zdijo smešne, po svoje jih je že naveličan, vseskozi pa pojasnjuje, da je njegov vpliv tolikšen, kot dopuščajo drugi. Seveda je še vedno politik, ima izkušnje, posluša sogovornika, izbira misli, predvsem pa so se njegove trditve pogosto, pa najsi bo iz zgodovinske perspektive ali kot pogledi na prihodnost, izkazale za upravičene. Bilo bi dobro, če bi bilo v Sloveniji – ne glede na politično prepričanje – več takšnih politikov.

  • Jure Trampuš

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Politika  Za naročnike

    Janši je za slovensko desnico vseeno. Zanima ga oblast.

    V ponedeljek, 16. junija, je časnik Dnevnik objavil redno mesečno anketo Vox populi o priljubljenosti političnih strank. Merjenje agencije Ninamedia je pokazalo, da se razmerja med vodilnimi strankami niso spremenila, skoraj podvojil pa se je uspeh Demokratov Anžeta Logarja, ki naj bi imeli v novem parlamentu deset poslancev. Gre za merjenje razpoloženja javnosti, do volitev je deset mesecev, tako da je za resne napovedi prezgodaj. Merjenje je pokazalo, da bi bil lahko seštevek Logarjevih poslancev in tistih, ki naj bi jih skupno osvojili NSi in velika SDS, dovolj visok, da bi desni trojček na volitvah zbral parlamentarno večino – izraženo s številom je to 49 poslancev. Še enkrat, to so ocene, ne napovedi. Kljub temu je bila ta anketa po naših informacijah povod za »nenavadno dogajanje« na petkovem sestanku sveta stranke NSi. Po sestanku je Matej Tonin napovedal, da se septembra ne bo potegoval za še en mandat na položaju predsednika stranke. Raje bo čestital tistemu, ki bo zbral največjo podporo.

  • Jure Trampuš

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Politika  Za naročnike

    »Želim razbiti duopol v slovenski politiki«

    Vladimirja Prebiliča, nekdanjega župana Kočevja, nekdanjega člana SD, danes evropskega poslanca, sicer pa univerzitetnega profesorja, je doslej spremljala politična sreča. Na volitvah v evropski parlament leta 2024 ga je kot kandidata zelene Vesne s preferenčnimi glasovi podprlo dobrih 52 tisoč volivcev, s čimer je bil tretji najuspešnejši kandidat. Na volitvah za predsednika republike je leto poprej zbral še 40 tisoč glasov več, dosegel je četrto mesto, kar je bilo za župana velik uspeh. Največjo podporo je dosegel v domačem Kočevju, kjer je suvereno vladal od leta 2010.

  • Peter Petrovčič

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Politika  Za naročnike

    Iz Teherana v Šentilj (pri Velenju)

    Odkar je Izrael začel napadati še Iran, je v Sloveniji glavni propagandist tega početja brez dvoma predsednik SDS Janez Janša. Na svojem priljubljenem medijskem kanalu, družabnem omrežju X, se navdušuje nad »natančnimi« napadi, poobjavlja posnetke eksplozij in vojaške operacije opisuje kot nekaj nujnega za mir na svetu. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je recimo čestital za odločitev, da bombne napade na Iran začnejo izvajati tudi ZDA, prav tako pa mu je čestital za sijajno zadete tarče. A vse to dogajanje bo imelo znane posledice. Z veliko verjetnostjo lahko napovemo vsaj eno, ki bo vplivala tudi na Slovenijo. To je prihod beguncev iz Irana.

  • Uredništvo

    25. 6. 2025  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / SLABA DRUŽBA

    V petek, 27. junija, izide nova Mladina! V 26. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, opozarjamo, se sprašujemo, zakaj bi morale izdatke za obrambo države Evropske unije (EU) povečavati do 5 odstotkov BDP, če jim je uspelo ustaviti ruski pohod, zdaj ko za obrambo v povprečju namenjajo 1,5 odstotka BDP. Več o "slabi družbi" preberite v novi Mladini!

  • STA

    25. 6. 2025  |  Politika

    Golob / »Slovenije bo še letos izdatke za obrambo zvišala na 2 odstotka BDP«

    Edina sprejeta zaveza Slovenije je, da bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri odstotke, je danes po vrhu Nata v Haagu povedal premier Robert Golob. Voditelji članic Nata so se sicer v izjavi zavezali k zvišanju izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP do leta 2035.

  • STA

    25. 6. 2025  |  Politika

    »V Levici ne podpiramo dviga izdatkov za orožje«

    Ljubljana, 25. junija - V Levici nismo in nikoli ne bomo podprli zavez, da se izdatki za orožje dvignejo, je danes dejala koordinatorica Levice Asta Vrečko, potem ko so voditelji članic Nata, med njimi premier Robert Golob, danes dvig podprli. Zatrdila je, da razprave o tej temi na vladi ni bilo in da gre za zavezo predsednika vlade.

  • STA

    24. 6. 2025  |  Politika

    »ZDA, Nato in Izrael vlečejo v tretjo svetovno vojno«

    Na Kongresnem trgu v Ljubljani je danes potekal protestni shod proti oboroževanju ter članstvu Slovenije v zvezi Nato. Protestniki so izrazili nestrinjanje z večanjem vojaških izdatkov in pozvali k izstopu Slovenije iz Nata. Kritični so bili tudi do slovenske vlade, ki obsoja genocid v Gazi, a aktivno ne ukrepa, in izrazili podporo Palestincem.

  • STA

    24. 6. 2025  |  Politika

    Janša bi več vojakov, Kacin bi obnavljal vojašnice, Rupel kritičen do nasprotnikov Nata

    "Vse za obrambo namenjene milijarde brez ustreznega števila vojakov ne bodo imele veliko učinka," je na današnji novinarski konferenci Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve poudaril predsednik SDS Janez Janša. Predstavniki desnice in njej naklonjeni govorci so se strinjali, da Slovenija potrebuje več vojakov, več vojske in več orožja.

  • STA

    24. 6. 2025  |  Politika

    Nataša Pirc Musar / »Povečani izdatki za obrambo nikakor ne smejo iti na škodo socialne države«

    Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za oddajo Studio ob 17h na Radiu Slovenija povedala, da povečani izdatki za obrambo, ki so nujni za kolektivno obrambo, nikakor ne smejo iti na škodo socialne države. Hkrati je pri tem ključna transparentnost, ki je po njenih besedah "ključ do tega, da nam bodo ljudje zaupali".

  • Uredništvo

    24. 6. 2025  |  Politika

    »EU izgublja svojo moč«

    "Evropska unija in Evropa kot celina bi se morala zavedati, da je Bližnji vzhod seveda naše dvorišče, to je pred našimi vrati. In zato zelo pozorno spremljamo vse skupaj. Tisto, kar mene in še marsikaterega mojega kolega moti, pa je, da EU izgublja svojo moč pri tovrstnih mednarodnih spopadih, ki imajo širše razsežnosti. To za EU seveda ni dobro. Ko se v vojno med dvema državama vmeša nekdo tretji, se hitro lahko v vojno potegne še koga."