• Borut Mekina

    26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Politika

    Balkanski Watergate

    Ko smo v Mladini pred leti začeli raziskovati madžarsko financiranje medijev SDS, torej omrežje Nova24, se je v ozadju izrisala slika širšega, geopolitičnega spopada, ki je v vzhodni in srednji Evropi izbruhnil po finančni krizi. V številnih vzhodnoevropskih državah so se tudi s podporo Rusije in po vzoru Putina razpasla zavezništva lokalnih samodržcev ali populistov, ki so svojo oblast začeli utrjevati s propagando. Nadzor nad mediji in zatiranje neodvisnih novinarjev, napadi na nevladne organizacije so bili ključni vzvodi njihove moči, tako rekoč novi recept za uspeh. Ta bitka, ki jo vsakodnevno spremljamo v Sloveniji v obliki razplamtevanja sovražnega govora in maltretiranja RTV, je bila v nekaterih drugih državah veliko brutalnejša. Makedonija je bila tak primer. Kot država se je namreč pred leti znašla pred odločitvijo, ali se bo približala Natu in EU ali pa se bo tesneje povezala z Vučićevo Srbijo in Putinom. Pri križanju regionalnih interesov smo lahko v Makedoniji videli vse: tovarne ali celo naselja trolov, ki so producirali lažne novice, priča smo bili množičnemu prisluškovanju 20.000 Makedoncem in celo insceniranim izbruhom nasilja.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Politika

    Milan Kučan / »Narod, ki odstranjuje spomenike, te pričevalce svoje preteklosti, ni samozavesten narod«

    Milan Kučan je 5. maja na Vrhniki v govoru ob obletnici osvoboditve navrgel tudi idejo, da bi bilo prav, da država postavi spomenik osamosvojitvi. Najbolje na Trgu republike, kjer je leta 1991 potekala osamosvojitvena slovesnost in kjer je bila prvič dvignjena slovenska zastava. Kučanov predlog je naletel na politično nerazumevanje, ena stran je govorila o tem – Kučan je namreč v govoru omenil tudi Spomenik revolucije, ki je simbol nekega drugega časa –, da želi nekdanji predsednik izbrisati preteklost, na drugi strani pa so se trkali po prsih in izjavljali, da so oni že zdavnaj razmišljali o tovrstnem spomeniku. A idejo Milana Kučana je treba razumeti s političnega vidika, osamosvojitelji, kot si pravijo, si že desetletja prisvajajo zasluge za nastanek samostojne Slovenije, pa četudi je bila ta posledica dolgega zgodovinskega obdobja in množice dogodkov in ljudi, ki so nastopali v njem. Slovenije nista v desetih dneh osamosvojila Janez Janša in Igor Bavčar skupaj z nekaj prijatelji iz koalicije Demos, Slovenijo so osamosvojili njeni državljani in državljanke, ljudje, ne pa politiki, ki si še vedno prisvajajo, kot radi pravijo, »osamosvojitveni kapital«.

  • Borut Mekina

    19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Politika

    Koritniki

    Minuli teden je izbruhnilo veliko ogorčenje med vladajočimi politiki. V upravi Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja družbe v lasti države, sta si oba glavna menedžerja, to sta Žiga Debeljak in Janez Tomšič, krepko zvišala prejemke. Novico so sprva objavili v Financah: predsednik uprave SDH Debeljak naj bi namesto dosedanjih 12.800 evrov bruto za april prejel 18.500 evrov, Tomšič pa namesto 11.500 evrov bruto kar 16.500 evrov. Sledile so izjave ogorčenja iz koalicijskih strank Svobode, SD in Levice. Prva nadzornica SDH Karmen Dietner – seveda sklep o zvišanju plač uprave sprejme nadzorni svet, ne uprava sama – je v prvem odzivu med razlogi za zvišanje plač upravi navedla domnevno povečan obseg dela zaradi energetske krize in pripojitve slabe banke k SDH, pa tudi podatek, da se v primerjavi z družbami, nad katerimi bdijo v SDH, plače pri njih od leta 2013 niso usklajevale z inflacijo. To politikov seveda ni pomirilo.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Politika

    Luka Mesec / »Zavračam tezo, da si lahko progresiven, le če si glasen«

    Lani je stranka Levica prvič stopila v vlado, na koalicijskih usklajevanjih si je izpogajala tri ministrska mesta. Luka Mesec je postal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gre za pomembno ministrstvo, ki pokriva vprašanja, povezana s temeljnimi premisami strankinega programa, torej vprašanja socialne pravičnosti. Leto dni po prevzemu oblasti Luka Mesec priznava, da so bili v vladi neizkušeni, da so spodbudili prevelika pričakovanja, a da se kljub temu v vladi on in celotna Levica počutita dobro. Vlado resno delo še čaka, na primer pri vprašanju, kako izboljšati slovenski davčni sistem, da bo davčno pravičnejši. Mesec trdi, pričakovano, da je vlada Roberta Goloba progresivna vlada in da ji progresivnost, naprednost, daje ravno stranka Levica. Levica bo imela 3. junija v Celju kongres, izvolili bodo nov svet stranke. Njegova sestava naj bi pokazala, kakšno podporo ima v stranki Luka Mesec. Zaradi sodelovanja z »liberalno« vlado je med nekaterimi člani stranke nekaj nezadovoljstva.

  • Peter Petrovčič

    26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Politika

    Zakonito nečloveško ravnanje?

    Sedemnajstega oktobra 2017 je v Ljubljani potekala prava drama. Notranje ministrstvo pod vodstvom ministrice Vesne Györkös Žnidar je zapovedalo deportacijo sirskega prosilca za azil Ahmada Šamija, ta pa se je ob pomoči aktivistov Ambasade Rog in poslancev SD Jana Škoberneta in Levice Mihe Kordiša skril v poslansko pisarno SD. Okoli poldneva tisti dan je potem v solzah stopil iz državnega zbora, potem ko je prejel zadovoljiva zagotovila večine poslanskih skupin, predsednika državnega zbora Milana Brgleza in premiera Mira Cerarja, da bo izgon do nadaljnjega odložen. Šamijev boj z državo se tisti dan ni končal, ampak šele dobro začel in je trajal več kot štiri leta. Nazadnje mu je država podelila status begunca in lahko je sledila združitev družine, s katero zdaj živi v Ljubljani. Žena je vključena v postopke integracije, tri hčere se šolajo, sam pa predvsem trpi zaradi v zadnjih letih zelo poslabšanega zdravstvenega stanja. A zdi se, da se iz te zgodbe nismo naučili ničesar, da si tega niti ne želimo.

  • Uredništvo

    3. 10. 2023  |  Politika

    Lidija Jerkič / »Tudi tokrat jemljejo pri tistih, kjer lahko«

    "Sindikati pri spremembah davčne zakonodaje vedno nasprotujemo zmanjševanju davkov in prispevkov. Vedno to utemeljujemo s pomanjkanjem sredstev v državnem proračunu in vedno iz razloga, do katerega prihaja zdaj. Ko zmanjka sredstev v državnem proračunu, potem se vsakokratna vlada, in ta ni izjema, zateče v žepe posameznikov, državljanov. Ko je premalo pobranega, smo državljani tisti, od katerih se pobere več in pri tem ta logika, ki jo poslušamo zadnji teden, da ničesar ne jemljejo in da vse ostaja tako kot je, je taka logika lahko povsem politična, nima pa osnove v dejanskih posledicah. Trdimo tudi, da tudi tokrat jemljejo pri tistih, kjer lahko, da pa obstaja skupina, kjer pa bi lahko vzeli, ker imajo več,"

  • STA

    2. 10. 2023  |  Politika

    Slovenija in Hrvaška za okrepitev mešanih patrulj ob meji

    Notranja ministra Slovenije Boštjan Poklukar in Hrvaške Davor Božinović sta ob robu zasedanja v Bruslju v četrtek govorila o skupnih aktivnostih za preprečevanje "nezakonitih migracij". Dogovorila sta se, da bosta državi okrepili mešane policijske patrulje ob meji, so sporočili s slovenskega notranjega ministrstva.

  • STA

    2. 10. 2023  |  Politika

    »Vztrajamo pri podpori nevladnim organizacijam, ki pomagajo migrantom«

    "Dobrodelne organizacije, ki v Sredozemlju rešujejo migrante, imajo ključno vlogo pri reševanju življenj," je v četrtek ob obisku italijanskega kolega Antonia Tajanija dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. S tem je stopila v bran dejstvu, da Berlin financira te organizacije, nad čimer so v Rimu v nedavni pritožbi izrazili začudenje.

  • Monika Weiss

    2. 10. 2023  |  Politika

    Razširitve ni predlagala razpisna komisija, ampak ministrica Sanja Ajanović Hovnik

    V četrtek in petek so bila v medijih razkrita dejstva, ki odpirajo resna vprašanja o vlogi ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik pri razpisu za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij - zlasti njen vpliv na julijsko spremembo razpisa ter izbor prejemnikov. Na razkritja se je v petek popoldne z izjavo odzval predsednik razpisne komisije Luka Vidmar, sicer vodja Sektorja za nevladne organizacije pod aktualno ministrico. Vidmar je zavrnil namigovanja o vplivu »vodstva ministrstva« na sam potek razpisa in prebral iz lista: »Razpis je bil 27. julija spremenjen na pobudo komisije. Naslednji dan je bila sprememba objavljena v Uradnem listu. Predhodno je bilo na sejah Komisije večkrat izpostavljeno, da je potrebno razpis spremeniti zaradi premajhnega števila vlog na nekaterih sklopih in prevelikega števila vlog na drugih sklopih.« Teh navedb Vidmarja v obrambo ministrice pa v nobeni točki ne potrjujejo zapisniki razpisne komisije, ki smo jih pridobili na Mladini (v celoti ga lahko v obliki datoteke pdf preberete na tem spletnem mestu). 

  • STA

    2. 10. 2023  |  Politika

    Generalni državni tožilec odstopil zaradi vožnje pod vplivom alkohola

    Generalni državni tožilec Drago Šketa je sprejel odločitev o odstopu s funkcije, so sporočili z vrhovnega državnega tožilstva. Takšno odločitev je sprejel po tistem, ko so ga policisti ujeli pri vožnji pod vplivom alkohola. O odstopu že obvestil vse pristojne institucije, so že navedli na vrhovnem državnem tožilstvu.

  • Franco Juri

    2. 10. 2023  |  Politika

    Četrta zvezdica

  • STA

    2. 10. 2023  |  Politika

    »Ta vojna ima resne posledice za cel svet, za nas Evropejce pa je eksistencialna grožnja«

    V znak podpore Ukrajini se zunanji ministri držav članic EU danes sestajajo v Kijevu, je na omrežju X, nekdanjem Twitterju sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Gre za prvo tovrstno srečanje ministrov sedemindvajseterice, ki se ga udeležuje tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

  • Dr. Boris Vezjak

    2. 10. 2023  |  Politika

    Koliko je vredno Golobovo zaupanje v ministrico

    Neprepričljivi predsednik Robert Golob pravi, da svoji ministrici za javno upravo popolnoma verjame in zaupa. V komunikaciji so on in njegovi piarovci uporabili oba glagola. »Zaupati« tukaj zagotovo pomeni, da verjame, da je Sanja Ajanović Hovnik postopala pravilno, transparentno in nekoruptivno v nizu afer: glede poti v New York s petčlansko delegacijo in svojim možem, ob možnih nepravilnostih pri razpisu za nevladne organizacije in tudi glede »njenega« podjetja Smart center, ki je na razpisu prav tako njenega ministrstva sodelovalo kot svetovalni servis in od nekaterih prijaviteljev prejelo sedem odstotkov provizije, kot je razkrila Monika Weiss v Mladini.

  • Uredništvo

    30. 9. 2023  |  Politika

    »Stopili smo v čas merjenja moči«

    "V obdobju po koncu hladne vojne so države v globalnem sistemu živele v relativno visoki stopnji miru. Relativno. Ni se vlagalo v obrambne sisteme in priprave na obrambo. Predvsem v Evropi je bil to prevladujoč način političnega razmišljanja. Sistem je temeljil na mednarodnem pravu in pravilih. V Sloveniji radi verjamemo, da pravila v mednarodnih odnosih veljajo absolutno. Vendar to ne drži. Pravila mednarodnega prava delujejo tako, da zmanjšujejo možnost eskalacije različnih napetosti in konfliktov med državami. Samo zmanjšujejo, ne pa tudi odpravijo. V tem sistemu smo živeli po hladni vojni. Tega sveta ni več. Eni govorijo o vojni prek posrednikov, drugi o provokacijah. Vendar je položaj še kar jasen. Ena velika sila – Ruska federacija, ki je soustvarjalec povojne globalne ureditve – je šla v klasično osvajalsko vojno proti Ukrajini. Velika globalna sila se je odrekla sistemu, ki ga je tudi sama oblikovala. Stopili smo v čas merjenja moči. Iz sistema pogodb, dogovorov in pravil smo prešli v sistem, kjer se z uporabo različnih atributov moči države poskuša ustvariti novo ravnovesje moči. Vsi gledamo k sosedom in poskušamo uganiti o čem in kako razmišljajo. To počnemo v globalnem smislu. Evropska unija, Kitajska, Rusija, Indija, Indonezija, Združene države. Kaj vidimo? Da države in cela območja zelo različno gledajo na svet in svoje mesto v njem. Svet tudi različno interpretirajo"

  • STA

    29. 9. 2023  |  Politika

    »Žrtve spletnih prevar naj ne bo strah ali sram prositi za pomoč«

    Evropski mesec kibervarnosti, bo oktobra v središče postavil starejše uporabnike spleta in njihove digitalne veščine, je na skupni novinarski konferenci s SI-CERT in programom Varni na internetu povedala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Žrtvam spletnih prevar so sporočili, naj jih ne bo strah ali sram prositi za pomoč.

  • Uredništvo

    29. 9. 2023  |  Politika

    Minister za finance / »Nobeden od teh pogovorov ni bil prijeten«

    "Vse proračunske porabnike smo pozvali, naj najdejo dodatna sredstva na svojih integralnih postavkah in odhodke znižajo za namen odprave posledic poplav, ki postaja prva prioriteta vlade. Opravili smo veliko pogovorov z resorji za zaprtimi vrati, seveda nobeden od teh pogovorov ni bil prijeten. Vsak resor je pojasnjeval, da razume potrebo po znižanju stroškov, vendar bi te prihranke opravil drugje, ne pri sebi. Ampak to je človeško in nič nenavadnega."

  • STA

    29. 9. 2023  |  Politika

    Ustavni pravnik / »Za ustavno obtožbo Bidna ni dokazov«

    Kongresni republikanci so v četrtek sprožili prvo uradno zaslišanje pred morebitno ustavno obtožbo ameriškega predsednika Joeja Bidna, vendar jim je tudi njihova priča, ustavni pravnik Jonathan Turley, povedal, da za to ni dokazov. Po šestih urah so zaslišanje v odboru za vladni nadzor začeli zapuščati tudi nekateri republikanci.

  • Peter Petrovčič

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Politika

    Tretjerazredni prebivalci

    Oddelek za tujce ljubljanske upravne enote skrbi za daleč največji delež birokratskih opravil, ki jih imajo tujci v Sloveniji, in je nekakšen simptom odnosa slovenske države do tujcev iz tretjih držav, torej iz držav zunaj EU. Danes je na oddelku za tujce zaposlenih najmanj ljudi v zadnjih petih letih. Manj ljudi opravi manj dela – toliko manj, da se zaostanki štejejo v več deset tisoč zadevah.

  • Luka Volk

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Politika  Za naročnike

    Kako poteka preiskovanje sumljivega financiranja strank?

    Prav zmeraj, kadar SDS pride na oblast, išče načine, kako zagotoviti dodatno financiranje »medijem« ali organizacijam, ki so blizu stranki, bodisi prek oglaševanja državnih podjetij, projektov, ki jih razpisujejo posamezna ministrstva, ali kako drugače. V SDS so res mojstri iskanja obvodov za strankarsko financiranje.

  • Luka Volk

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Politika  Za naročnike

    Bomo vsako leto rezali proračun in pobirali prispevke? 

    Pri civilni pobudi Glas ljudstva predlagajo povečanje solidarnostnega prispevka, ki ga je vlada z interventnim zakonom uvedla kot enega od virov sredstev za pomoč po poplavah, »v taki višini, da bo občutno omilil potrebo po zniževanju družbenega standarda, ki bo neizogibno sledilo«. Menijo namreč, da 0,3-odstotni prispevek od dohodninske osnove, ki ga je uvedla vlada, »podcenjuje pripravljenost državljanov, da se odrečejo delčku svojega dohodka«.

  • Borut Mekina

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Politika  Za naročnike

    Napaka za napako

    Iztok Podbregar, nekdanji načelnik generalštaba in vojaški pilot, ki je v preteklosti sodeloval v komisijah, katerih naloga je bila rešiti vprašanje za Slovenijo najprimernejšega vojaškega letala, je za Mladino že lani poleti dejal, da je nakup vojaškega letala spartan nesmiseln. Po njegovem mnenju bi se naložba splačala le, če bi bilo letalo v zraku 18 ur na dan: »Slovenska vojska pa vse leto ne bo potrebovala več kot 500–1000 ur letenja s takšnim letalom. Za Slovenijo je najtežje vprašanje, kako kupiti letalo, katerega raba bo tudi gospodarna. V preteklosti smo ta paradoks poskušali rešiti z nakupom multimodalnega airbusa 318. Takšno letalo je z moduli mogoče spremeniti za prevoz vojakov, mogoče mu je dodati rezervoarje in povečati dolet, ima modul za prevoz vladne delegacije, v vmesnem času pa je mogoče letalo uporabljati za civilne namene …«

  • Peter Petrovčič

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Politika  Za naročnike

    Policija zanemarja volivce SDS ali ti po nepotrebnem ustvarjajo izredne razmere?

    Pred dnevi smo bili ponovno priča ustanovitvi vaške straže, le da tokrat ne gre za »obrambo« pred begunci na meji ali pred katero drugo, recimo romsko manjšino. Vodja v Ivančni Gorici ustanovljene vaške straže Darko Perko je pojasnil, da so se vaščani združili, da bi organizirali nočne straže zaradi vlomov v cerkve, stanovanjske in poslovne objekte in na gradbišča, ter takoj zavrnil domnevo, da bi med storilci prednjačili Romi, ki so na splošno na Dolenjskem vedno prvi »krivi« za vse.

  • Monika Weiss

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Politika  Za naročnike

    Največji prejemnik

    Največji prejemnik denarja na 6,8-milijonskem razpisu ministrstva za javno upravo za opolnomočenje nevladnih organizacij in aktivnega državljanstva je širši javnosti neznani zavod CER – Partnerstvo za trajno gospodarstvo, ki je prejel 588.965 evrov. Razpisni denar prejemnikom še ni nakazan, CER pa utegne ostati brez njega. Zakaj? Razpis je izrecno določal, da lahko prijave oddajo subjekti, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 2. členu zakona o nevladnih organizacijah. Ta člen določa, kaj sploh je nevladna organizacija, in kot eno od lastnosti določa neodvisnost. Zakon razloži, da je neka organizacija neodvisna takrat, če izpostavimo le za CER relevanten podatek, ko imajo predstavniki zbornic in gospodarskih družb v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora skupaj manj kot četrtino glasov. CER so ustanovila tri podjetja (Petrol, Knauf Insulation, Slovenijales), svet CER, ki po statutu »upravlja zavod«, pa ima 11 članov.

  • Monika Weiss

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Politika  Za naročnike

    Ministrica in sedem odstotkov

    »Transparentnost in integriteta v javnem sektorju« – to sta področji, za kateri je na ravni vlade pristojno ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Sanja Ajanović Hovnik. Transparentnost in integriteta sta besedi, ki želita sporočiti, da ima vlada ničelno toleranco do korupcije in zavrženih praks zlorab javnega denarja. Vendar javni razpis, s katerim je bilo avgusta letos nevladnim organizacijam prav na tem ministrstvu dodeljenih 6,8 milijona evrov, odpira vrsto resnih vprašanj o poštenem ravnanju ministrice. V zgodbo so vključeni njeno nekdanje podjetje, njena dolgoletna prijateljica, sodelavka in solastnica podjetja ter tudi ministričina mama. Gre za dolgo verigo nenavadnih potez ministrice, ki se začne s tem, da je protikorupcijski komisiji »pozabila« kot svojo lastnino priglasiti družbo Smart center, v kateri je bila solastnica in direktorica, konča pa s tem, da je na javnem razpisu njenega ministrstva, na katerem je sicer izpadla vsaka tretja vloga, denar dobilo vseh pet vlog, pri katerih je kot svetovalka sodelovala ministričina prijateljica in solastnica Smart centra. Razpisni denar prejemnikom še ni bil nakazan, z vsem pa se že ukvarja tudi protikorupcijska komisija (KPK).

  • Matic Gorenc

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Politika  Za naročnike

    S kom točno se glede morebitne gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško sestajajo slovenski politiki?

    V Sloveniji se začenjajo resni razmisleki o tem, ali, in če, kako zgraditi drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. Za gradnjo se zelo aktivno ponuja ameriško podjetje Westinghouse, katerega interese v Sloveniji zagovarjajo tudi ameriški politiki, ki jih financira jedrski sektor, eden od njih pa je bil pretekli teden osumljen korupcije.

  • Peter Petrovčič, Albert Vončina

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Politika  Za naročnike

    Ustvarjanje migrantske krize

    Po balkanski begunski poti, ki poteka tudi skozi Slovenijo, je letos Evropo doseglo več ljudi kot v preteklih letih. In čeprav gre za uveljavljeno migracijsko žilo, države, skozi katere teče, za te ljudi niso znale ali hotele dostojno poskrbeti. »Do prve polovice leta 2022 večjih težav ni bilo, kvečjemu smo imeli težave s prevelikim številom ljudi kak dan tu in tam. Če bi mi pred letom kdo rekel, da bomo imeli 12 mesecev kasneje v Trstu več sto ljudi, ki ne bodo imeli strehe nad glavo, mu ne bi verjel,« pojasnjuje Gianfranco Schiavone, predsednik italijanskega konzorcija ICS (Italijanski konzorcij solidarnosti), ki se od devetdesetih let prejšnjega stoletja v Trstu ukvarja s prosilci za azil. Govor je seveda o tujcih, ki v Italijo vstopijo prek Slovenije. Poleg tega, da na obeh straneh meje govorimo o istih ljudeh na begu, tudi v Sloveniji vse pogosteje spremljamo podobno ksenofobne odzive in aktivnosti uradnih oblasti, kot jih zadnja leta poslušamo in gledamo v sosednji državi, kjer so zdaj na oblasti v bistvu neofašisti.

  • STA

    28. 9. 2023  |  Politika

    Golob / »Na račun obnove bomo morali kakšno pravico tudi odvzeti«

    Po zagotovitvi sredstev po avgustovski umi se je vlada znašla v likvidnostni zanki, ko je denar odobren, a zaradi postopkovnih zapletov, namenjenih transparentnosti, še ni izplačan, je za Radio Slovenija pojasnil premier Robert Golob. Obljubil je pospešitev postopka nakazil in napovedal, da bo zakon o obnovi in razvoju v DZ verjetno oktobra.

  • Uredništvo

    28. 9. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / MINISTRICA IN 7%

    V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 29. septembra, dalje, razkrivamo, da je nekdanje podjetje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik na največjem razpisu njenega ministrstva kot svetovalni servis prijaviteljem obračunalo sedem odstotkov provizije. Avtor fotografije na naslovnici je Borut Krajnc, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović.

  • STA

    27. 9. 2023  |  Politika

    Okrepljen nadzor Slovenije ob meji s Hrvaško

    Okrepljen nadzor Slovenije ob meji s Hrvaško ne pomeni ukinjanja schengenskega območja, je danes ocenil hrvaški notranji minister Davor Božinović. Da ne gre za grožnjo schengnu, meni tudi premier Andrej Plenković. Predsednik sabora Gordan Jandroković je dejal, da je bila odločitev Slovenije pričakovana in da ne gre za znak nezaupanja do Hrvaške.

  • »Kolegi in kolegice so zaradi izčrpanosti med delom omedlevali, a nadrejeni niso ukrepali«

    Aktiv novinarjev informativnega programa TV Slovenija se je odzval na elektronsko sporočilo nekdanje odgovorne urednice Jadranke Rebernik. Med drugim so zapisali, da želijo javnost obvestiti o najhujših primerih, ki jih zaposleni v uredništvu informativnega programa TV Slovenija doživljajo že skoraj dve leti. Mnogi so zaradi pritiskov, šikaniranj, diskreditacij in ponižanj tudi zboleli, izgoreli ali pa podali odpovedi delovnega razmerja. Javno pismo spodaj objavljamo v celoti.