• STA

    28. 11. 2022  |  Politika

    Slovenska desnica / »Na tak način ne gre več«

    Poslanec NSi in nekdanji minister v Janševi vladi Jernej Vrtovec meni, da je po nedeljskem že tretjem zaporednem porazu desnice na referendumih potrebna vsebinska, vrednostna in kadrovska katarza. Potreben je temeljit pogovor, kakšna bi lahko bila nova paradigma med desno sredino in narodom, meni. Ugotavlja, da desna sredina nagovarja zgolj podeželje, v mestih pa izgublja podporo.

  • Uredništvo

    28. 11. 2022  |  Politika

    Leto porazov Janeza Janše

    "Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj se je prvak SDS po vsega nekaj mesecih nove vlade, ko ta v javnosti uživa še dokaj visoko podporo, odločil za referendumsko tveganje. Po tokratnem trojnem porazu sta namreč tako Janša kot njegova stranka dodatno oslabljena, njegov naslednik na premierskem položaju Robert Golob pa še močnejši. Zaključek, da je šlo pač za nepremišljeno opozicijsko nagajanje, se zdi preveč poenostavljen."

  • Uredništvo

    28. 11. 2022  |  Politika

    Supervolilno leto / »Volivci so jasno spregovorili«

    "Ker so v SDS v letu dni sprovocirali še eno glasovanje, ki je referendumsko vprašanje skušalo zreducirati na podporo vladi, se lahko vprašamo tudi, ali nismo posredno spremljali tudi glasovanja o SDS. Politična stranka, ki skuša predstavljati alternativo, je letos na volitvah dobila veliko odgovorov in z interpretacijami ne bi smela imeti težav. V zrelih demokracijah so, ko na volitvah neka osebnost ali politična stranka serijsko izgublja, posledice jasne. Ko se to ponovi tudi na referendumih, ki jih stranke sprožijo same, bi se spodobilo, da nekdo prevzame odgovornost. A to je debata za SDS. Volivci so v supervolilnem letu spregovorili in pri tem so bili nedvoumno jasni."

  • STA

    28. 11. 2022  |  Politika

    Pahor v Zagrebu / »Ni alternative arbitražnemu sporazumu«

    Prepričan sem, da bodo določila arbitražnega sporazuma prej ali slej veljala, ker ni nobene dobre ali boljše alternative, je danes v Zagrebu sporočil predsednik republike Borut Pahor po srečanju s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Odnose med državama sta predsednika ocenila kot odlične in se strinjala, da sta k temu prispevala tudi sama.

  • Uredništvo

    28. 11. 2022  |  Politika

    Nemško veleposlaništvo ostro nad Grimsa / »Slovenija 2022 ni Nemčija 1933«

    "Slovenija 2022 ni Nemčija 1933," so zapisali v sporočili za javnost nemškega veleposlaništva v Ljubljani. "Začudeni smo nad izjavo poslanca SDS Branka Grimsa, da so sedanje razmere v Sloveniji podobne tistim v Nemčiji leta 1933," so dodali in opomnili, da se kot nemško veleposlaništvo nekoliko spoznajo na nemško zgodovino in si dovoljujejo kratek komentar.

  • STA

    28. 11. 2022  |  Politika

    Županske volitve v Celju / Šrot proti Kovaču

    V drugem krogu volitev za župana Mestne občine Celje se bosta pomerila Matija Kovač, ki kandidira s podpisi volivcev, in aktualni župan Bojan Šrot s Celjske županove liste. Medtem ko prvi opozarja, da je Celje zamudilo razvojne priložnosti, je drugi v odgovorih na vprašanja STA zatrdil, da je mesto uspešno na poti v zeleno prihodnost.

  • Grims po porazu na referendumu / »Kot Nemčija leta 1933«

    Ali bo po debaklu referendumov kaj drugače, bo Janez Janša odstopil in sprejel politično odgovornost za poraz? Bo morda odstopilo »generalno vodstvo« RTV Slovenija, saj si državljani očitno želijo novega zakona, samo pa mu je nasprotovalo? Kako so se sploh odzvali vpleteni?

  • STA

    28. 11. 2022  |  Politika

    Zelenski posvaril pred novimi napadi / »Dokler bodo imeli rakete, se žal ne bodo umirili«

    Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo zvečer opozoril, da Rusija načrtuje nove napade na Ukrajino in hkrati obrambne sile in državljane pozval, naj se pripravijo na nov teden obremenitev električnega omrežja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

  • Uredništvo

    28. 11. 2022  |  Politika

    Svoboda zapušča Twitter / »Pri tem nočemo več sodelovati in tudi ne bomo«

    V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so se odločili, da družbenega omrežja Twitter ne bodo več uporabljali. "Skoraj tri tedne je minilo, odkar je bil naš račun zaradi (tehnične) napake začasno zaklenjen in v tem času smo ugotovili, da Twitterja za učinkovito nagovarjanje ter obveščanje državljank in državljanov o aktivnostih stranke sploh ne potrebujemo. Prav nasprotno. Analize kažejo, da Twitter v Sloveniji aktivno uporablja zgolj ozek krog ljudi, hkrati pa se je sprevrgel v družbeno omrežje, ki so ga določene skupine – predvsem gre za člane in podpornike nekaterih političnih strank – zlorabile za poglabljanje polarizacije, širjenje lažnih novic, manipulacij, diskreditacij, žalitev in celo sovražnega govora," so zapisali v sporočilu za javnost.

  • STA

    28. 11. 2022  |  Politika

    Referendum / V katerih volilnih enotah so bili najbolj ZA?

    Uveljavitev treh zakonov, o katerih se je v nedeljo odločalo na referendumih, so volivci podprli v vseh volilnih enotah. Delež tistih, ki so glasovali za zakone, je bil najvišji v volilni enoti Postojna, najnižji v volilni enoti Ptuj, kjer je šlo najbolj na tesno pri spremembah zakona o vladi; 50,85 odstotka jih je bilo za, 49,15 odstotka proti.

  • IK, STA

    28. 11. 2022  |  Politika

    Anketa / Rekordna podpora vladi, med politiki Logar prehitel Goloba

    Podpora vladi je v novembrski anketi Mediane za POP TV rekordna, saj Golobovo vlado podpira skoraj 60 odstotkov vprašanih, kar je največ od njenega oblikovanja, nasprotuje pa ji skoraj 30 odstotkov. Med strankami ima najvišjo podporo Golobovo Gibanje Svoboda, ki bi ga obkrožil vsak tretji anketiranec, SDS pa vsak peti.

  • DK, Uredništvo

    28. 11. 2022  |  Politika

    EU / »ZDA se okoriščajo z vojno v Ukrajini«

    Visoki evropski predstavniki naj bi bili besni na ameriško vlado, saj ZDA obtožujejo, da se finančno okoriščajo z vojno v Ukrajini, medtem ko EU trpi zaradi visokih cen energentov. "Dejstvo je, da če pogledaš trezno, je država, ki ima največjo korist od te vojne, ZDA, ker prodajajo več goriva, in to po višjih cenah, in ker prodajajo več orožja," je za časopis Politico povedal neimenovani višji vir iz Bruslja.

  • Uredništvo

    28. 11. 2022  |  Politika

    »Erika, to je vaša dediščina. Čim večje bedake ste vodili pred kamere, tem bolj ste uživali.«

    "V četrtek se je ob koncu še enega od neštetih jesenskih TV-soočenj Erika Žnidaršič v Tarči poslovila z besedami, da je za nami še eno bizarno soočenje. Ja, Erika, res je bilo bizarno. In bizarno je vse skupaj na ekranih že lep čas. Ne le to jesen, ne le zadnji dve leti, ne le zadnjih pet let. Temveč od trenutka, ko ste začeli v studio vleči bedake. Bedake, ki so vam uravnoteževali pogovore. Bedake, ki so bili nerazgledani, sovražni in verski fanatiki ene politike. Bizarnost je z leti tako postala nekaj samoumevnega. Eni smo zamahovali z roko, drugi so se izživljali s komentarji, tretji pa so radi ob šankih govorili, ali si videl, kako ga je razbil, pohodil, uničil kot kanto pira."

  • Uredništvo

    27. 11. 2022  |  Politika

    Prepričljivo ZA / Na referendumu potrditev vseh treh zakonov

    V nedeljo ob 19. uri so se zaprla volišča po Sloveniji. Po veliki večini preštetih glasov kaže, da so bili na referendumu potrjeni vsi trije vladni zakoni. Državna volilna komisija (DVK) na spletni povezavi volitve.dvk-rs.si sproti sporoča rezultate preštetih glasovnic; za zdaj je razvidno, da je približno 62 odstotkov volivk in volivcev glasovalo ZA novelo zakona o RTV Slovenija, približno toliko ZA zakon o dolgotrajni oskrbi ter nekoliko manj (56 odstotkov) ZA zakon o vladi. 

  • STA

    27. 11. 2022  |  Politika

    »Ljudje so spregledali SDS in ne padajo več na te finte«

    Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica izid referendumov o spremembah zakonov o Radioteleviziji Slovenije (RTVS), dolgotrajni oskrbi in vladi pričakujejo skupaj v ljubljanskih Stegnah. Želijo si čim večje volilne udeležbe in pričakujejo, da bodo vsi trije zakoni potrjeni na referendumih.

  • Uredništvo

    27. 11. 2022  |  Politika

    »Sovražni govor je uspel v projektu poneumljanja«

    "Sovražni govor je uspel ne le zmanjšati, ampak tudi popolnoma uničiti odpor, ki ga pri ljudeh vzpostavljata razum in znanje. Z drugimi besedami, uspel je v projektu poneumljanja. Ne gre za spontan dosežek, gre za premišljeno strategijo, da bi dosegli bazo ljudi, ki ne postavljajo več vprašanj in jih nobena še tako prozorna laž ne more spodbuditi k uporu. Takšni ljudje so pripravljeni, ko so enkrat dosegli stanje neumnosti, na naslednjo stopnjo pridobivanja moči - nasilje. In to smo videli. Pa vendar ne bi bilo težko in še ni minilo toliko časa, da ne bi mogli izvesti temeljitih ukrepov za uničenje vira sovražnega govora. Res je, vse se relativizira in danes se že kar koli razglaša za sovražni govor, hkrati pa se trdi, da sovražni govor ne obstaja: oboje izvajajo ustvarjalci sovražnega govora! Protislovje ni več problem, na neumnost se resno računa. A sprijazniti se s tem je za aktivnega državljana nepredstavljivo, tako kot je nepredstavljivo žrtev sovražnega govora pustiti brez pomoči. In med žrtve sovražnega govora moramo šteti tudi tiste, ki so se mu predali brez boja ..."

  • Uredništvo

    26. 11. 2022  |  Politika

    Janšev minister Vizjak »po domače« delil javni denar 

    Ekipa nekdanjega ministra za okolje Andreja Vizjaka (SDS) je pri razdeljevanju sredstev pokazala dobršno mero kreativnosti. Pri tem je pohodila nekaj zakonov in predpisov ter ignorirala javnost in opozorila vladnih služb. Na Dnevniku so neuradno pridobili notranjo revizijo, ki jo je po nastopu vlade Roberta Goloba naročil Vizjakov naslednik na okoljskem ministrstvu Uroš Brežan. Njeni izsledki so za Vizjaka in njegove sodelavce izredno obremenjujoči in med drugim prikazujejo, kako je ekipa bivšega ministra sredstva iz denarnega sklada kanalizirala k Vizjakovemu bivšemu-bodočemu delodajalcu, družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).

  • RTV / Zakaj je čas, da Grimsov zakon spravimo v predal

    27. novembra bomo na referendumih odločali o treh pomembnih zakonih. Med njimi je največ pozornosti pritegnil Zakon o RTV Slovenija. Tri koalicijske stranke, Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, so enotno stopile v referendumsko kampanjo in povedale, da je potrebno glasovati »3xZA«.

  • Uredništvo

    25. 11. 2022  |  Politika

    Urška Klakočar Zupančič četici na desnici / »To ste vi, poglejte si svojo podobo!«

    Pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o vladi so zagovorniki in nasprotniki zakona soočili mnenja na TV Slovenija. Mnenja so soočili vsi, ki so se kot organizatorji vključili v kampanjo. Politične stranke so poleg Branka Grimsa (SDS) zastopali še Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda), Dominika Švarc Pipan (SD), Luka Mesec (Levica), Marko Balažic (SLS), Boštjan M. Turk (Nova ljudska stranka Slovenije). V soočenju so sodelovali tudi Aleš Primc (Združenje Gibanje za otroke in družine), Andrej Umek (Zbor za republiko - inštitut za analize in dialog) in Vili Kovačič (Društvo Davkoplačevalci se ne damo).

  • STA

    25. 11. 2022  |  Politika

    Referendum / »Udeležba bo najverjetneje okoli 40-odstotna«

    V nedeljo bo potekal referendumski trojček o RTV Slovenija, vladi in dolgotrajni oskrbi. Anketa, ki jo je za časnik Delo opravil inštitut Mediana kaže, da je dobra petina vprašanih glede referendumskih vprašanj še neopredeljena.

  • Peter Petrovčič

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika

    Padla še ena ovadba, ki jo je zoper Muženiča zahtevala SDS

    Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič ima na hrbtu že dolga leta tarčo, puščice vanjo pa streljajo predvsem iz SDS in njenega vplivnega kroga. Ena izmed teh je bila izstreljena v obliki kazenske ovadbe zaradi domnevnega oškodovanja evropskih sredstev, vložil pa jo je kar nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, ki ga je na to mesto imenovala vlada Janeza Janše. Evropsko tožilstvo je zdaj ovadbo zavrglo.

  • Luka Volk

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Organizacije, ki krepijo pravno državo in spodbujajo aktivno državljanstvo

    Nizozemsko zunanje ministrstvo že od leta 2008 podeljuje tulipan za človekove pravice, nagrado, namenjeno civilnodružbenim gibanjem po vsem svetu, ki mirno in inovativno krepijo človekove pravice in aktivno državljanstvo. Na lokalni ravni podobno nagrado podeljujejo posamezna nizozemska predstavništva, vendar le v državah, kjer velja, da je demokracija ogrožena. Precej povedno je torej, da se je nizozemsko predstavništvo v Sloveniji – glede na dvoletno strahovlado Janševe ekipe in na drugi strani neverjeten vzpon številnih civilnodružbenih gibanj – letos odločilo to nagrado podeliti pri nas.

  • Borut Mekina

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Karneval neumnosti se izteka

    Ta konec tedna bomo na pobudo SDS potrošili šest milijonov evrov za referendume o treh zakonih. V središču javne razprave je reforma RTV. O tem vprašanju je po desetih ali 15 letih razprave javnost verjetno že odlično poučena. Drugi referendum, to je vprašanje, ali naj volivci dovolijo koaliciji pod vodstvom Roberta Goloba povečati število ministrstev, meji na črni humor. Ker če koga v SDS resnično skrbi javna poraba, lahko izračuna, da so sami s koronskimi dodatki razdelili toliko evrov, da bi z njimi zagotovili plače 4000 ministrom za štiri leta. Tretji referendum, referendum o dolgotrajni oskrbi, pa v tej kampanji verjetno nastopa le zaradi rekla, da so vse dobre stvari tri. Je vprašanje, o katerem pobudniki in volivci še najmanj vedo.

  • Peter Petrovčič

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Zakon o RTV ni protiustaven …

    »Tudi če zakon podpre večina, ki bo prišla na referendum, ne bo prav nobene škode. Zakon, tak, kot je, namreč ne more prestati ustavnosodne presoje v nobeni vsaj malo normalni ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanju minimalnih standardov evropskega ustavnega prava, kot jih je v svoji večdesetletni sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice,« je prejšnji teden v časniku Finance o novem zakonu o RTV Slovenija zapisal dr. Matej Avbelj.

  • Grega Repovž

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika

    Vladni zakoni imajo podporo

    Pred referendumsko nedeljo je agencija Ninamedia 21. in 22. novembra izvedla javnomnenjsko anketo, da bi preverila razpoloženje volivcev in njihovo namero, da se udeležijo referenduma. Na eni strani so uporabljali klasično telefonsko metodo, hkrati pa izvedli tudi spletno anketiranje, da bi tako dosegli tudi volivce, ki so telefonsko težje dosegljivi. Vzorec je bil še malo večji kot običajno, saj je v anketi sodelovalo 1127 anketirancev.

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Dobro jutro, Slovenija! / V nedeljo bodi zelo ZA 

    Spomnite se komedije Dobro jutro, Vietnam: Robin Williams igra radijskega didžeja, ki v Vietnamu prevzame vodenje šova na vojaški radijski postaji – duhovit je, izjemno zabaven, luciden, poskočen, nadarjen, mojster tega posla. Vojaki so nori nanj. Toda njegov nadrejeni, poročnik Hauk, šef te radijske postaje, njegovega humorja – in njegove priljubljenosti – ne prenaša, zato sklene, da mu bo kar sam pokazal, kako se to počne. In res – šov vodi kar sam. Na duhamoren, mučen, okoren, nenadarjen, amaterski način. Mučno in klečeplazno. Tip deluje, kot bi rekli Američani, cringey. Natanko tako pa izgleda nacionalka, ki jo vodijo kadri, ki jih je poslala SDS. Krindž!

  • Borut Mekina

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Solastniki podjetja, ki ga je ustanovil urednik Odmevov, Logarju pomagali pri volilni kampanji

    Podjetje Performans je »komunikacijsko podjetje mlajše generacije izkušenih posameznikov,« ki bodo pri svojem delu »ključno zaznamovali slovensko medijsko krajino prihodnosti,« piše na njegovi spletni strani. Zapisano drži. Dva od štirih lastnikov podjetja sta v zadnjih mesecih sodelovala in pomagala pri politični kampanji Anžeta Logarja, glavni ustanovitelj podjetja pa je po novem urednik Odmevov na RTV Slovenija.

  • Vasja Jager

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Referendum o RTV / Za normalnost

    Po vsem svetu Božička opisujejo kot belobrado in rdečelično dobrodušno starino z mogočnim trebuhom, ki brezglavo frči po zraku v saneh na jelenji pogon in vdira skozi dimnike, da angelskim otročičem razdeli najnovejše nintende, tačke na patrulji in pujse pepe ali pa na računalnik čudežno naloži nov komplet skinov za Fortnite. Le v Sloveniji smo izjema – pri nas je Božiček naočaljeni in okravateni birokrat strogega pogleda in redkih las, za nameček pa še partijec. Gre seveda za že dolgo pokojnega nekdanjega predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Jožeta Smoleta, ki je leta 1986 kot prvi med vodilnimi politiki v rajnki Jugi slovenskemu delovnemu ljudstvu javno voščil vesel božič. Nič takega, nič velikega, samo ti dve besedi – toda podalpski narod je bil po 41 letih čakanja tako vesel nepričakovanega darila, da si je Smoleta za vekomaj zapomnil kot Božička.

  • Luka Volk

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Zakaj je bilo v Ljubljani oddanih izrazito malo preferenčnih glasov?

    Podobno kot na volitvah v evropski parlament tudi na lokalnih volitvah zakon volivcem omogoča, da na glasovnici pri listi, za katero glasujejo, označijo kandidata, ki mu dajejo pri izvolitvi prednost pred drugimi. Vendar se preferenčni glasovi upoštevajo le, če jih je oddanih dovolj. Oddati ga mora najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za listo, hkrati pa mora število glasov, ki jih prejme kandidat, presegati deset odstotkov oddanih glasov za listo. Zgolj v tem primeru so lahko kandidati, ki so dobili največ prednostnih glasov, izvoljeni mimo vnaprej določenega vrstnega reda.

  • Luka Volk

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Kako smo volili?

    Najprej zapišimo najočitnejše: po prvem krogu lokalnih volitev so župani znani v 165 občinah, v 47 občinah pa se bodo morali volivci na glasovanje spet odpraviti prihodnji mesec. Zmagovalci županskih volitev so bili že vnaprej znani v približno četrtini občin, saj tamkajšnji kandidati niso imeli izzivalca. Volilna udeležba je bila nizka, prvega kroga volitev se je udeležilo le nekaj več kot 47 odstotkov volilnih upravičencev – nižja volilna udeležba je bila zgolj leta 2014. Najnižja volilna udeležba v občinah, kjer so volivci imeli na izbiro več kandidatov, je bila na Jesenicah. Tam je prišlo glasovat zgolj nekaj več kot 35 odstotkov volilnih upravičencev. Precej nizko na seznamu se je znašla tudi mestna občina Ljubljana, tam se je na volišča odpravilo 40 odstotkov volilnih upravičencev, pet odstotkov manj kot pred štirimi leti. Župana je v prvem krogu dobila polovica mestnih občin – Ljubljana, Koper, Novo mesto, Slovenj Gradec, Velenje in Ptuj. Večjih presenečenj ni bilo.