Izak Košir
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Kultura
Da ima država do kulture mačehovski odnos, ni nič novega, razmere pa se iz leta v leto dodatno zaostrujejo, saj je denarja, namenjenega kulturi, vedno manj. Trenutno je na udaru status, ki nekaterim kulturnikom omogoča, da jim država plačuje prispevke. Ta status je z novo uredbo o samozaposlenih, ki je začela veljati z novim letom, izgubilo kar zajetno število kulturnikov, ker so presegli cenzus dovoljenega letnega zaslužka ali pa ne izpolnjujejo več na novo določenih meril.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Politika
Ministrstvo za kulturo se je odločilo spremeniti statut Slovenske filharmonije. Največ prahu je dvignila sprememba, s katero bodo imeli tudi zaposleni v tej ustanovi pravico, da pred izbiro direktorja podajo mnenje, ki ni zavezujoče, a je nemalokrat dokaz o (ne)zaupnici. Oglasili so se tudi direktorji sorodnih kulturnih zavodov in institucij, nekateri celo z izjavami, da se s tem (soodločanjem delavcev) vračamo v socializem in v čas samoupravljanja.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Komisija pri ministrstvu za zdravje in za delo je zavrgla vlogo pro bono ambulante v Novi Gorici, ki deluje v okviru Čezvesoljske Zombi Cerkve blaženega zvonjenja oziroma Hiše dobrot.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Jožeta Možino poznamo kot avtorja serije oddaj Pričevalci, ki predstavlja zgodbe »druge strani«, domobrancev, njihovih simpatizerjev, pomagačev, pa tudi partizanov, nasprotnikov komunistov. Poleg tega Možina vodi oddajo Intervju s podobno usmeritvijo. V zadnjih oddajah je gostil nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča, nekdanjega ministra v Janševi vladi Vaska Simonitija, predsednika Svetovnega slovenskega kongresa Borisa Pleskoviča, kritika procesa Patria in novega ustavnega sodnika Klemna Jakliča …
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Družba
Zavod Sopotniki, ki se zavzema za medgeneracijsko solidarnost, že tri leta zagotavlja brezplačne prevoze starejšim oziroma upokojencem na območju Brkinov in Krasa, natančneje v krajih Divača, Sežana in Kozina. A ne gre zgolj za prevoze, saj starostnikom pomaga tudi pri vključitvi nazaj v aktivno življenje. Dokaz, da so lahko uspešna tudi pozitivna prizadevanja, je, da bo zavod aprila odprl novo enoto, in sicer v Sevnici. Toda ne bo se ustavil tam, želi se širiti tudi v druge kraje, kjer javni prevoz ne omogoča dobrih povezav, taksiji pa so praviloma predragi.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Družba
V noči s petka na soboto je obiskovalce Metelkove presenetila obsežna akcija, v kateri je sodelovalo večje število policistov, kriminalistov in inšpektorjev. Kar sicer ne bi bilo nič nenavadnega, saj so tovrstni nadzori domala rutinski, vajeni so jih tudi na Metelkovi. Očividce pa je tokrat zmotilo nekaj drugega, kar nekaj jih je bilo namreč priča nesprejemljivemu rasnemu profiliranju obiskovalcev v klubu Menza pri koritu.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Drugorazredne (evropske) državljanke
Tik pred 8. marcem so evropske ženske slišale nič kaj prijazno izjavo, ki je dvignila precej prahu po vsej Evropi. Še bolj skrb zbujajoče je, da jo je izrekel evropski poslanec, in to v evropskem parlamentu, središču Evropske unije, ki naj bi bila branik človekovih pravic, enakopravnosti in svobodne ter odprte družbe. Za škandal je poskrbel poljski poslanec Janusz Korwin - Mikke, ki je dejal, da morajo biti ženske manj plačane od moških, saj so šibkejše, manjše in manj inteligentne od njih.
-
»Poglejte, kaj se je zgodilo včeraj na Švedskem. Švedska. Kdo bi lahko verjel?« je na Twitterju prejšnji teden zapisal ameriški predsednik Donald Trump in s tem namigoval, da je Švedska doživela teroristični napad. A seveda ga ni. Zato mu je nekdanji politik in nekdanji predsednik švedske vlade Carl Bildt odgovoril: »Švedska? Teroristični napad? Le kaj je kadil?« Bildt je Trumpa poučil tudi, da so na Švedskem lahko hvaležni, da večjega terorističnega napada niso doživeli že od časov, ko je skupina Baader-Meinhof leta 1975 razstrelila veleposlaništvo Zahodne Nemčije. Bildt je zaradi odzivov na Trumpovo laž požel zanimanje mednarodne javnosti. Med drugim je napisal tudi članek za Washington Post in v njem opisal razmere na začetku devetdesetih let, ko je, takrat je bil švedski premier, obiskal svoje vojake, vključene v operacijo Združenih narodov na Hrvaškem. V Bosni je takrat divjala vojna, zato so od tam prihajali avtobusi, polni obupanih beguncev, etnično čiščenje je bilo v zadnjih stadijih.
-
Kaj ima Janša proti Ljubljani?
»Bravo Ilka, bravo Boštjan. Smučarija je res nacionalni šport Slovencev. Se kdo spomni kakega zmagovalca iz Ljubljane?« je predsednik SDS Janez Janša zapisal na Twitterju in s tem nadaljeval poniževalno retoriko, usmerjeno proti Ljubljančanom in Ljubljančankam. Ilka Štuhec in Boštjan Kline sta namreč Mariborčana.
-
Prvi mož Facebooka in multimilijarder Mark Zuckerberg je za največje družbeno omrežje na svetu, ki kroji vsakdan zavidljivemu številu ljudi, napisal nov manifest. V njem se je zavezal, da bo Facebook odslej odločneje nadzoroval svojo že skoraj dve milijardi veliko bazo uporabnikov. Med obljubami je izpostavljeno, da bo zajezil senzacionalizem in dezinformacije, ki se prek Facebooka širijo skozi članke sumljivega izvora. Hkrati pa se je zavezal, da bo družbeno omrežje postalo bolj proaktivno pri zaščiti svojih uporabnikov, ki so tarče nadlegovanja in sovražnega govora. Sliši se obetavno.
-
Obvezna naročnina na Pop TV in Kanal A
Pop TV in Kanal A nista več v sistemu digitalnega prizemnega oddajanja, kar pomeni, da ju ni mogoče več sprejemati prek hišne ali sobne antene. Zdaj sta dostopna le v okviru plačljivih paketov ponudnikov kabelske ali IP-televizije. Vsaka komercialna televizija na prostem trgu se seveda lahko odloči za takšno potezo. Vendar je Pro plus, ki omenjena programa oddaja, hkrati zahteval od kabelskih ponudnikov, da oba kanala, Pop TV in Kanal A, uvrstijo v svoje osnovne pakete. Kabelski operaterji – Telemach, Telekom, Simobil , T-2 … – so to tudi naredili, hkrati pa napovedali sorazmerno podražitev svojih paketov. Naročniki tako ob spremenjenih pogojih nimajo druge izbire, kot da to podražitev sprejmejo. Kar pa je pričakovano sprožilo pritožbe gledalcev – naročnina na Pop tv in Kanal A je namreč dejansko za vsakega odjemalca televizije postala avtomatična obveznost.
-
10. 2. 2017 | Družba
Kaj nam povedo površinski spodrsljaji politično-ekonomskega vsakdana
Profesorja dr. Mladen Dolar in dr. Joseph Vogl ter dr. Samo Tomšič se bodo nocoj ob 19. uri v Cankarjevem domu spraševali, kaj nam povedo površinski spodrsljaji politično-ekomskega vsakdana in od kod nemara izvirajo. Premišljevali bodo, zakaj so t. i. ekonomske znanosti, ki se rade postavljajo od bok naravoslovnim, pravzaprav strukturirane kot teodiceje, pri katerih odloča božja previdnost, ne pa matematika. Kaže, da pri tem pod vprašaj ne postavljajo niti kapitalističnega sistema niti gospodarsko-političnih ureditev. Nasprotno naj bi bili nezanesljivi državljani tisti, ki odpovejo, ureditev trga deluje – vsaj po mnenju tako imenovanih »gospodarskih modrecev«, katerih napovedi, vsaj kar zadeva stik z realnostjo, pogosto spominjajo bolj na loterijo in igre na srečo.
-
Ambulanta Huga Chaveza za nezavarovane v Novi Gorici obstaja od aprila lani. Njena ustanoviteljica je Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja.
-
Lažne novice, resnične posledice
Občutno več lažnih novic kot prej se je začelo pojavljati ob prvem večjem begunskem valu v Evropi. Takrat se je besedna zveza fake news šele začela uveljavljati. Splet oziroma družabna omrežja so lažnim novicam dala krila. To so opazili in izkoristili tudi tisti, ki so želeli vplivati na nedavne predsedniške volitve v ZDA.
-
Med 21. januarjem in 8. februarjem se bo odvil že 9. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki širi dostopnost kakovostnih kulturnih vsebin za otroke in mlade ter povezuje nevladne in vladne kulturne producente. Letošnja rdeča nit je večkulturnost. Tudi letos bodo za več deset različnih prizorišč podarili dobrih 17.000 vstopnic, kar pa je – sodeč po povpraševanju – še vedno premalo.
-
Na spletu se je pojavila fotografija kranjskogorskega župana Janeza Hrovata, na kateri pod sliko nekdanjega italijanskega »duceja« Benita Mussolinija drži iztegnjeno roko, zraven je tudi plakat italijanske fašistične stranke.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Letošnje leto je močno zaznamovala bitka za Tovarno Rog, zaradi katere so se postavila številna vprašanja o javnem in zasebnem prostoru. Zapuščeno tovarno že dobro desetletje zasedajo uporabniki oziroma skvoterji, v njenih prostorih pa se je razvil pester program in celo socialni center za pomoč in integracijo azilantov.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Razpis RTV Slovenija za novega generalnega direktorja se zaključi kmalu: 31. decembra. Kdo bo nasledil Marka Filija?
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Družba
Združenje sestavljavcev oxfordskih slovarjev je za besedo leta 2016 izbralo post-truth oziroma postresnico. Definicija te besede je opis okoliščin, v katerih imajo na javno mnenje objektivna dejstva manjši vpliv kot čustva in osebno prepričanje posameznika.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Družba
Priseljenci proti priseljencem?
Nestrpni mediji in politiki znova igrajo na karto čustev državljanov. Tokrat je na vrsti Velenje. Tamkajšnjega župana Bojana Kontiča naj bi bil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic obvestil, da si pristojne službe v tej občini ogledujejo objekt, ki bi bil primeren za nastanitev 150 migrantov. Z novico so se pod članki na spletu in na forumu portala Velenje.com razmnožili ksenofobni napadi na prihajajoče azilante, ki jih Velenjčani med drugim pošiljajo nazaj domov, od koder so prišli. Presenetljivo to prihaja iz ust nekaterih krajanov mesta, ki je v petdesetih letih, še v času socializma, nastalo z naseljevanjem delavcev iz republik nekdanje Jugoslavije.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Politika
Svoboda govora in kako jo doživlja Božo Predalič
Nekdanji generalni sekretar v Janševi vladi in eden od vidnejših članov stranke SDS Božo Predalič je zelo dejaven na mikroblogerskem omrežju Twitter. Grosupeljčan slovi po ostrem jeziku in v tem slogu je 1. oktobra tvitnil: »Prav zanima me, koliko smo slovenski davkoplačevalci plačali za članek, ki v Washington Postu reklamira Türka. Naši pa naivnoveselo povzemajo.« K tem besedam je prilepil sliko naslovnice članka spletne izdaje Večera, kjer so navajali časnik Washington Post: ZN potrebujejo vodjo, kot je Danilo Türk.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Družba
Zgodba ljubljanske Tovarne Rog se zdaj očitno ponavlja v Novem mestu. Sokolc je ime dolenjske avtonomne cone s sorodnimi dejavnostmi od umetniških projektov do angažirane pomoči beguncem. Gre za zapuščeno stavbo Narodnega doma, ki so jo zasedli in uredili prostovoljci ter tako pravzaprav poskrbeli, da se ta objekt državnega pomena ni podrl. Zdaj jih hoče mestna občina pregnati.
