Matic Gorenc
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Svet
Nove vrste asfalta, ki se poleti ne bo tako zelo segrel
Spet se bliža poletje, z njim pa tudi vročina, ki je najhujša v mestih. Velike asfaltne in betonske površine se precej bolj segrejejo kot zelene, to pomeni, da so tla v mestih bolj vroča. Zaradi tega se bolj segreje tudi ozračje in mesta postanejo toplotni otoki, kjer je lahko temperatura občutno višja kot na obrobju. Upoštevaje vse to, so se dunajske mestne oblasti odločile, da preizkusijo nove vrste asfalta, ki bi se med drugim tudi manj segreval.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Svet Za naročnike
Prejšnji teden je evropska komisija ugotovila, da sta ameriška tehnološka velikana Apple in Meta (ta ima v lasti digitalna medija Facebook in Instagram) prekršila akt o digitalnih trgih, zaradi česar bo moral Apple Evropski uniji plačati 500 milijonov evrov, Meta pa 200 milijonov. To je prvi primer, v katerem je evropska komisija ugotovila kršitev akta o digitalnih trgih v letu dni, odkar ta velja. Preiskava je potekala več kot leto, že med odločanjem je evropska komisija preliminarno ugotovila morebitne kršitve akta in obe podjetji pozvala, naj stvari uredita, pa tega nista storili.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Ob koncu lanskega leta je gradbeni inšpektor odredil izselitev prebivalcev ene od hiš v mreži Doma na Krasu, kjer živijo invalidi, vključeni v širšo skupnost, zunaj institucij. Razlog je bil drobnjakarski, napačna opredelitev namembnosti stavbe, ki je bila namenjena bivanju, ne pa institucionalnemu varstvu. Po ogorčenju javnosti in posredovanju pristojnega ministrstva se je deložacija prebivalcev skupnosti ustavila, je pa inšpektor v tem času začel še šest drugih podobnih postopkov proti drugim hišam iz te skupnosti.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Svet Za naročnike
V ponedeljek bodo Kanadčani imeli parlamentarne volitve, na katerih bodo izbirali 343 predstavnikov spodnjega doma parlamenta. Glavna favorita za premierski položaj sta Pierre Poilievre iz Konservativne stranke Kanade in Mark Carney iz levosredinske Liberalne stranke Kanade. Carney je na čelu stranke, pa tudi vlade nadomestil Justina Trudeauja, ki je državo vodil deset let. A Kanadčani so se ga naveličali, ob koncu prejšnjega leta so javnomnenjske raziskave liberalcem napovedovale od 20 do 25 odstotkov glasov, njihovim tekmecem konservativcem pa okoli 40 odstotkov. To je bil za Liberalno stranko zgodovinsko nizek odstotek, tudi zaradi tega je Trudeau 6. januarja letos odstopil.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Svet
Univerze ogrožajo avtokrate / Napadi na akademsko svobodo
V ponedeljek je tiskovni predstavnik Bele hiše Harrison Fields sporočil, da si predsednik Trump »prizadeva, da bi bilo visoko šolstvo ’spet veliko’ [great again], in sicer tako, da se odpravi nenadzorovan antisemitizem in zagotovi, da se z denarjem ameriških davkoplačevalcev ne financira Harvardova podpora nevarni rasni diskriminaciji ali rasno motiviranemu nasilju.« ZDA so namreč zamrznile več kot dve milijardi dolarjev, ki bi jih moral Harvard prejeti od ameriških zveznih oblasti.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Družba
Razdelitev plena / Kaj bodo zavarovanci dobili zaradi preoblikovanja Vzajemne?
Zavarovanci Vzajemne, teh je več kot 800.000, so v začetku leta v nabiralnike dobili obvestilo, da Vzajemna ne bo več vzajemna družba, preoblikovala se bo v delniško družbo. Vsem zavarovancem bo pripadlo določeno število delnic nove delniške družbe. »Delež posameznega upravičenca temelji na deležu premije, obračunane vsakemu upravičencu, v razmerju do skupno zbrane premije. Poenostavljeno povedano, delež posameznega upravičenca je določen kot delež njegove premije v skupni premiji,« je Vzajemna razložila v obvestilu za stranke. Vsaka izmed delnic bo v prvem obdobju, preden gredo na trg, vredna po en evro. Tisti zavarovanci, ki so upravičeni do manj kot 120 delnic (evrov), bodo od Vzajemne prejeli izplačilo svojega deleža, razen če so do 27. februarja zavarovalnici sporočili, da bi tudi sami raje dobili delnice. V to prvo kategorijo spada 412.217 upravičencev, 22.885 pa se jih je odločilo za delnice, kar je 5,5 odstotka.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Družba
Protipravno vezanje otrok z duševnimi in vedenjskimi motnjami je pogost pojav
Konec prejšnjega meseca je raziskovalna skupina strokovnjakov s Fakultete za socialno delo, Inštituta za socialno varstvo in Inštituta za kriminologijo predstavila izsledke analize varovanih oddelkov v Sloveniji in možnosti preobrazbe teh v decentralizirane, skupnostne oblike oskrbe. Med drugim so pod drobnogled vzeli dve novi specializirani enoti za otroke z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, ki sta bili ustanovljeni leta 2021 v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo Dornava, leto kasneje pa še v centru v Dragi. Vsaka izmed enot ima 16 postelj, zasedajo pa jih mladoletni z najhujšimi duševnimi in vedenjskimi motnjami.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Družba
Radio Študent je pred dobrima dvema mesecema zagnal kampanjo Pomagam na bone, s katero želi pomagati ljudem, hkrati pa opozoriti na pomanjkljivosti v ureditvi subvencioniranja študentske prehrane.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Družba
V prvem krogu volitev so se pomerili sedanji rektor Gregor Majdič, nekdanja dekanja Fakultete za farmacijo Irena Mlinarič Raščan in nekdanja dekanja Ekonomske fakultete Metka Tekavčič. Nihče izmed njih ni dosegel večine, prva dva sta se prebila v drugi krog, Majdič je osvojil 46,91 odstotka uteženih glasov, Irena Mlinarič Raščan pa 32,54 odstotka. Spomnimo, da visokošolski profesorji prispevajo 60 odstotkov glasovalne moči, po 20 odstotkov pa imajo še študenti in podporni kader na univerzi. Glede na te rezultate je Majdič sicer favorit v drugem krogu, vendar se ne bi zgodilo prvič, da zmaga izzivalec – to se je navsezadnje zgodilo Majdiču na prejšnjih volitvah.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Politika
Ministrstvo za delo že več kot leto zamuja s strategijo za odpravo prekarnosti
V četrtek, 27. marca, so predstavniki sindikata Mladi plus skupaj s predstavniki še nekaj drugih organizacij na ministrstvo za delo dostavili bučke. Prinesli so jih v tistem svetlo modrem kockastem nahrbtniku, ki ga za dostavo uporabljajo Woltovi dostavljavci.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Svet
Marine Le Pen, nekdanja voditeljica skrajno desne stranke Nacionalni zbor in ena izmed favoritk na naslednjih francoskih predsedniških volitvah, je kriva zlorabe evropskih sredstev. Tako je v ponedeljek odločilo pariško sodišče. Dobila je štiriletno zaporno kazen, od tega dve leti pogojno z možnostjo uporabe elektronske zapestnice, globo sto tisoč evrov, daleč najbolj boleča zanjo pa je prepoved kandidature za politične položaje v prihodnjih petih letih. To pomeni, da ne bo mogla kandidirati na naslednjih predsedniških volitvah.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
Ekonomska fakulteta v Ljubljani je svojim študentom poslala dopis, v katerem jih opozarja, da »je nepooblaščeno objavljanje, razširjanje in prilagajanje avtorskih del Univerze v Ljubljani, Ekonomske fakultete, prepovedano … Avtorskih del brez soglasja avtorja pisnega dela ne smete posredovati nikomur. Študentje dobite ob vpisu le pravico do lastne uporabe avtorskih del, katerih avtorji so učitelji oziroma sodelavci Ekonomske fakultete, in jih ne smete deliti z nikomer, ki ni študent naše fakultete. Vsak študent pridobi pravico do individualne uporabe naših avtorskih del za svojo lastno uporabo, to pa izključuje nepooblaščeno širjenje, distribucijo, kopiranje itd.«
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
Kdo bo vodil ljubljansko univerzo?
Univerza v Ljubljani je največja izobraževalna in raziskovalna ustanova v Sloveniji, nanjo je vpisanih nekaj manj kot 40.000 študentov, v letu 2023 je imela 497 milijonov evrov prihodkov. Jasno je, da je izredno pomembno, ne le za študente in zaposlene, temveč za celotno družbo, da ima univerza čim boljše vodstvo, to vodstvo pa se izbira na volitvah, ki bodo potekale naslednji teden, 2. aprila. Kandidati so trije, dosedanji rektor Gregor Majdič, izzivalki sta Metka Tekavčič in Irena Mlinarič Raščan.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Svet
Zvočni top je zabobnel, nato pa je bilo spet vse tiho
V soboto, 15. marca, je v srbski prestolnici Beograd potekal verjetno največji protest v zgodovini države, na ulicah se je zbralo več sto tisoč ljudi. Protest je potekal mirno, zaznali so le nekaj izgredov. Nedvomno pa je največ prahu dvignilo to, da so srbske oblasti morebiti uporabile zvočni top. Dopisnik RTV Boštjan Anžin, ki je bil takrat blizu kraja dogodka, je za Dnevnik poročal: »Slišal sem zvok, kot nekakšen motor, močno brnenje, ki gre proti nam, takoj je izbruhnila panika. Številni so bili prepričani, da je v množico zapeljalo vozilo.« Zvok se je med protestniki razširil ravno med 15-minutno tišino, ki je na srbskih študentskih protestih zdaj že tradicionalna, z njo se protestniki poklonijo 15 žrtvam zrušitve nadstreška v Novem Sadu.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Politika
Novela zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki so jo vložili poslanci Svobode s poslanko Tamaro Kozlovič na čelu, je razburila del strokovne javnosti; ta se boji možnosti zlorab osebnih podatkov voznikov.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Bo javne seje študentskega zbora ŠOU spet mogoče snemati?
Prejšnji četrtek je potekala seja študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je bila – drugače od večine teh sej – deloma vsebinska. Med drugim je večni direktor ŠOU Andrej Klasinc (na tem položaju je že 12 let) dobil nov štiriletni mandat, študentski zbor je poleg tega potrdil ustanovitev novega zavoda, imenovanega Zavod 365. Ime je posrečeno, saj bo ta zavod očitno delal vse. Med dejavnostmi, ki naj bi jih izvajal, kot izhaja iz dokumentacije, najdemo oddajanje zasebnih sob gostom, upravljanje nepremičnin, dejavnost tiskovnih agencij, računalniško programiranje, kinematografsko dejavnost in še kaj. Sicer je ustaljena praksa, da ob ustanavljanju zavoda ustanovitelji navedejo nekaj več dejavnosti, kot jih nameravajo opravljati, a je razpon pri tem zavodu bizarno širok, vprašamo pa se lahko, kaj od vsega tega ta zavod res namerava početi …
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Kam lahko postavimo klimatsko napravo?
Na Hrvaškem je z začetkom tega leta začel veljati nov predpis, ki na državni ravni ureja, kam se sme namestiti klimatska naprava. Po novem je zunanje enote klimatskih naprav prepovedano nameščati na fasade stavb, ki so obrnjene proti javnim prostorom, kot so ulice, trgi in parki. Zunanje enote morajo biti postavljene na delih fasade, ki niso obrnjeni proti javnim prostorom, ali pa na balkonih, strehah in drugje, kjer niso neposredno vidne z ulice. Namen nove zakonske ureditve je ohranitev estetske podobe stavb, pa tudi zmanjšanje vpliva zvočnega onesnaženja na javni prostor. Za hrvaško gospodarstvo je namreč turizem pomembna panoga, s tem želi vlada poskrbeti, da bi bili ulice in trgi največjih mest brez zunanjih enot klimatskih naprav, ki bi kazile videz mesta.
-
Kje so bili dijaki in študentje, katerih udeležbo je napovedal Rupar?
Prejšnji teden je potekal že 17. protest upokojencev pod vodstvom Pavla Ruparja, predsednika novoustanovljene stranke Glas upokojencev. Tokrat naj bi bil protest še širši, ne le upokojenski, temveč »vseslovenski protest upokojencev in vseh nezadovoljnih državljanov«. Ruparju bi se morala poleg strank SDS in NSi ter sindikata Neodvisnost pridružiti tudi organizacija dijakov in študentov s kratico ŠUS. Ne vemo pa točno, kaj ta kratica pomeni. V nekaterih objavah, ki so oglaševale protest, je ŠUS pomenil Študentsko uporno skupino, v drugih je kratica pomenila Študentje univerz Slovenije.
-
Poslanska skupina SDS je v ponedeljek v državnem zboru vložila predlog za razrešitev podpredsednice državnega zbora Nataše Sukič, dan pozneje pa še interpelacijo celotne vlade. Razlog? Robert Golob in Nataša Sukič naj bi lagala in manipulirala glede pokojninske reforme, ki jo je izvedla druga Janševa vlada v letu 2012. V izjavi za javnost pred tednom dni so Goloba in Sukičevo pozvali k javnemu opravičilu. Levica se je sicer opravičila, zapisala je: »Slovenski demokratski stranki se opravičujemo, ker smo jih obtožili le oškodovanja upokojencev, saj smo pri tem pozabili na njihovo trdo delo na področju poglabljanja neenakosti, privatizacije, korupcije, širjenja sovraštva, izvajanja represije nad drugače mislečimi in uničevanja slovenske kulture.« Podobno, sicer manj ostro, so se odzvali tudi v kabinetu predsednika vlade. S tema »opravičiloma« poslanci največje opozicijske stranke seveda niso bili zadovoljni.
-
Na enem izmed zidov Osnovne šole Kanal je bila poslikava, na kateri so bili upodobljeni fantje in dekleta, ki igrajo odbojko na mivki. Ustvarili so jo člani lokalne likovne skupine Svetloba Deskle, ki so hoteli počastiti dolgo zgodovino odbojke v kraju – odbojkarski klub Alpacem Kanal (do nedavnega Salonit Anhovo Kanal) deluje že več kot 70 let. A poslikave zdaj ni več, vodstvo šole se jo je odločilo prebarvati, saj naj bi bila predvsem dekleta, naslikana v kopalkah, neprimerna za šolski okoliš.
-
Omejitve hitrosti / Kdaj zdrava kmečka pamet ni dovolj
Najbolj obremenjeni deli avtocest bodo v prihodnjih letih razširjeni iz štiripasovnic v šestpasovnice, najprej bo razširjen odsek ceste med Domžalami in Zadobrovo na štajerski avtocesti, nato pa predvidoma še odsek med Kozarjami in Vrhniko na primorski avtocesti.
-
Kaj bo z izobraževanjem in slovensko šolo?
Končuje se priprava novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, vlada bi jo morala sprejeti pred tednom dni, a je obravnavo po posvetu s predstavniki šolstva prestavila, da bi uredila še nekaj podrobnosti. Glavna novost, ki jo zakon prinaša, je postopno povečanje financiranja razvoja in naložb v šolstvu, sredstva se bodo vsako leto povečala za 0,02 odstotka BDP, dokler ne bo znesek dosegal 0,5 odstotka BDP – zdaj bi to bilo okoli 32 milijonov evrov. Poleg tega bi lahko bila vpeljana sprememba pri imenovanju in razreševanju ravnateljev, pri čemer naj bi se povečala vloga ministrstva za izobraževanje.
-
Vlada ima še nekaj časa, da izpolni vsaj še nekaj zavez
Prejšnji četrtek so člani ekipe Glasu ljudstva predstavili novo letno poročilo o monitoringu vladnega uresničevanja predvolilnih zavez. Pred državnozborskimi volitvami leta 2022 so se vse tri koalicijske stranke strinjale s 122 zavezami, ki naj bi jih uresničile v sedanjem mandatu. Zaveze so v sistemu monitoringa Glasu ljudstva lahko izpolnjene, delno izpolnjene, v izvajanju, nedotaknjene, zastale ali prelomljene. Ugotovili so, da je delno in v celoti izpolnjenih zavez okoli 20 odstotkov, največ, približno polovica, se jih izvaja, preostala tretjina zavez pa je nedotaknjena, zastala ali prelomljena.
-
Ministrstvo za visoko šolstvo je že lani poleti v javno obravnavo poslalo predlog novega zakona o visokem šolstvu, s katerim bi med drugim ukinili izredni študij in ga nadomestili s tako imenovanim časovno prilagojenim študijem. Kot pravijo na ministrstvu, je namen nove ureditve »preseči dosedanje razumevanje, da imajo izredni študentke in študenti v primerjavi z rednimi na istem akreditiranem študijskem programu manj ur predavanj, vaj in drugih obveznosti … na koncu pa oboji, izredni in redni, pridobijo isto stopnjo izobrazbe.« Prejšnji teden so študenti zasebne fakultete DOBA iz Maribora, pa tudi nekateri študenti z drugih, večinoma zasebnih fakultet zbrali okoli 2600 podpisov, s katerimi nasprotujejo novemu zakonu. Zavzemajo se za ohranitev izrednega študija in pravic tistih, ki študirajo izredno.
-
Zgodba o nesoglasjih med gradbenim inšpektoratom in zavodom Dom na Krasu, ki vodi »dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb«, se je začela prejšnji mesec, ko je inšpektor Peter Šatej odločil, da se mora šest invalidnih prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj naj bi bila namembnost stavbe narobe opredeljena. Izdal je navodilo, da se morajo prebivalci izseliti v enem dnevu, vendar se to po posredovanju ministrstva za naravne vire in prostor ni zgodilo. Tri tedne pozneje je enaka usoda doletela še eno stanovanjsko skupnost v okviru doma, na inšpektoratu pa poteka še pet podobnih postopkov. Država se je na oba sklepa pritožila, a je sodišče pritožbo zavrnilo.
-
Pred štirinajstimi dnevi je bil v javno obravnavo poslan predlog uredbe o zmanjševanju svetlobnega onesnaženja, ki naj bi zamenjal sedanjo uredbo iz leta 2007. V nekaterih medijih so se pojavile razlage nove uredbe, ki so trdile, da bodo po novem lahko fizične osebe kaznovane, če ponoči ne bodo ugašale luči v stanovanju oziroma njegovi okolici. Zelo hitro so se aktivirali poslanci NSi, Jernej Vrtovec je na platformi X zapisal: »Zeleni aktivizem v vladni proceduri: Če ponoči ne ugasnete luči, sledi do 1200 evrov kazni. Te norosti je treba ustaviti!« Do predloga so bili zaradi podobnih razlogov kritični tudi ekonomist Matej Lahovnik, Zmago Jelinčič in Boris Tomašič, direktor Nova24.
-
Minuli konec tedna so neznanci v Mariboru z antisemitskimi grafiti popisali sinagogo, edino v Sloveniji ohranjeno srednjeveško shodnico. Vandali so med drugim zapisali: »Smrt Judom slava Sloveniji!« in: »Judi so zlo sveta.« Nastalo naj bi bilo za okoli 1500 evrov škode. Policija zbira informacije o dogodku zaradi suma dveh kaznivih dejanj, javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Za to kaznivo dejanje je zagroženih celo do pet let zapora.
-
Trump bi si najraje prisvojil tuja ozemlja
Novi-stari ameriški predsednik Donald Trump bo po zmagi na novembrskih volitvah položaj zasedel 20. januarja po tako imenovani inavguraciji, že zdaj pa s tem, kar govori, nakazuje ton svojega drugega mandata na čelu ZDA. Marsikaj od povedanega je naravnost bizarno, recimo njegova želja po priključitvi tujih ozemelj, Panamskega prekopa, Grenlandije in celo Kanade.
-
Po spodletelem glasovanju o zaupnici vladi se nemški kancler Olaf Scholz poslavlja s položaja, predsednik Frank-Walter Steinmeier je predčasne volitve razpisal za 23. februar. V anketah najbolje kaže desnosredinskim krščanskim demokratom (CDU), dobili bi okoli 30 odstotkov glasov, takoj za njimi, s približno 20 odstotki, je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). S takim izidom bi podvojila število sedežev v nemškem parlamentu od prejšnjih volitev leta 2021.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Svet
Leto, ko je skrajna desnica v Evropi postala mainstream
Venezuelska večina. Ironično ime za grupacijo na desnem polu evropskega parlamenta, ki jo sestavljata Evropska ljudska stranka (EPP) in skrajna desnica. Oktobra je namreč evropski parlament izglasoval resolucijo, ki je za zmagovalca volitev v Venezueli prepoznala opozicijskega kandidata Edmunda Gonzáleza Urrutio, nasprotnika socialističnega predsednika Nicolása Madure. EPP je pri glasovanju moči združila s tremi skrajno desnimi strankami in se obrnila proti svojim tradicionalnim zaveznikom iz vrst liberalcev, socialistov in Zelenih – strank, ki so navsezadnje julija letos Ursulo von der Leyen iz EPP potrdile za še drug mandat na čelu evropske komisije.
