Bernard Nežmah
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Pamflet
Drobna ovira pred obljubljeno deželo
Rezultati volitev, kakršnikoli že so, so za državo dragoceni. Pokaže se volja ljudstva, ki politikom za hip zapre usta. Premierka Alenka Bratušek je vseskozi navijala lajno, da je rešiteljica Slovenije, v vsakih soočenjih je vsakič znova izrekala, da ga razen nje ni bilo junaka, ki bi prevzel vlado, zdaj pa jo je 96 odstotkov volivcev zavrnilo kot prazno čenčanje. Volilni izidi so skratka moment, ko vrednosti politikov in političnih strank ne izrekajo politiki in mediji, ampak glas ljudstva. »Delov« barometer, ki kot enega najbolj priljubljenih voditeljev že leto predstavlja Dejana Židana, je doživel totalni fiasko, saj je SD pod Židanovim vodstvom dosegla najnižjo podporo v svoji zgodovini.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Pamflet
Avtoriteta razuma nad avtoriteto moči
V zadnjih dneh pred volitvami se zastavlja vprašanje: kaj pomenijo predvolilne ankete in kako natančne so glede na volilne izide? Že tedne poročajo o premočni zmagi Cerarjeve stranke SMC, le zadnji teden se mu začele meriti padec podpore. Je bil sploh kdaj trenutek, ko SMC ni bila na čelu? Ob vzporednih volitvah za evropski parlament 25. maja 2014 je agencija Mediana zastavila tudi vprašanje, katero stranko bi volili na državnih volitvah, rezultat pa je bil 25 odstotkov za SDS in več kot 11 odstotkov za Cerarjevo stranko, ki takrat sploh še ni bila ustanovljena kot stranka.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Pamflet
Tik pred volitvami sta izšli dve knjigi: »Živalska farma« Georga Orwella in »Novi razred« Milovana Đilasa. Predstavljata zgolj branje ali tudi ključ za razumevanje sedanjosti?
-
1. 7. 2014 | Družba Za naročnike
Prof. Bugarski, ki je jugoslovanskim knjižnim bralcem pred skoraj pol stoletja predstavil teorijo Chomskega, se je najprej kot klasični kabinetni profesor na Filološki fakulteti v Beogradu posvetil študiju sufiksa na -ak, bil desetletja priznani član mednarodnih lingvističnih združenj, napisal desetine znanstvenih knjig, potem pa je v devetdesetih nastopil kot intelektualni aktivist in analiziral sovražni govor Miloševićevega režima, kateremu je ob fin de sièclu skozi lingvistično analizo napovedal skorajšnji konec in zadel, nato našel strast v proučevanju žargonov, letošnjo pomlad pa obiskal Ljubljano in v intervjuju za Mladino predstavil fenomen pretvorbe srbohrvaškega jezika v štiri jezike: hrvaščino, bosanščino, črnogorščino in srbščino.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Pamflet
Zaprtje Janeza Janša v kaznilnici na Dobu spominja na proces JBTZ. Pred četrt stoletja je kandidiral za mesto predsednika ZSMS, a so ga sredi postopka aretirali, zdaj kandidira za mesto poslanca in posledično mandatarja, pa je kot zapornik izločen iz predvolilne kampanje.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Pamflet
Slab mesec pred volitvami sta na lestvicah popularnosti daleč pred ostalimi stranka Mira Cerarja in SDS. Kar govori o popolnem debaklu aktualne vlade. Še najbolje kaže SD pod vodstvom Dejana Židana, tradicionalno soliden je Desus, medtem ko je DL pod dnom, PS in zavezništvo AB pa komaj nekaj nad njim. Vsem skupaj ankete namerijo pod 30 odstotkov priljubljenosti.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Pamflet
Hkrati z odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je potrdilo razpis julijskih volitev, se je naenkrat razblinila množica novo nastalih strank. Medtem ko je Igor Šoltes z listo »Verjamem« še mesec nazaj na evrovolitvah požel več kot 10 odstotkov podpore, njegove zdaj formalno ustanovljene stranke zadnja anketa »Dela« sploh ni več zaznala. A še večji polom je doživelo Zavezništvo Alenke Bratušek. Doslej ji ni v svoj blok uspelo privabiti nobene stranke, celo proklamirano uporniška »Solidarnost« se je raje priključila Židanovim socialnim demokratom.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Pamflet
Referendum o arhivih se zdi na prvi pogled bizaren, toda zadeva zelo vitalni moment družbenega bivanja. Arhivski dokumenti namreč predstavljajo vednost o preteklosti, a to ne katerikoli, temveč tisto, ki je bila doslej zakrita. Kar je za Slovenijo še posebej pomembno. Stari režim, ki so ga vodili Tito, Kardelj, Kidrič in tovariši, je sistematično prikazoval stanje v državi kot idealno. Tako nismo iz javnih občil nikoli izvedeli, da so agenti UDBE ubili gospoda Crnogorca, ali koga iz množice hrvaških emigrantov.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Pamflet
Rekonstrukcije strank kot vložek v volilno kampanjo
Nad rezultati evropskih volitev so najbolj šokirane posamezne stranke in njihovi voditelji. En za drugim so tako odstopili s predsedniških položajev Gregor Virant, Pavle Gantar in Igor Lukšič. A pri tem nismo doživeli bolj radikalne poteze, kot je razpustitev strank Zares in Državljanske liste, ki sta dosegli tako nizko število podpornikov, da ju še odstotki komajda zaznavajo. Optimizem njihovih članov je očitno tako brezmejen, da jih takšna nepomembnost, kot je podpora volivcev, sploh več ne zmede. Odstopljeni Virant se je namreč poslovil z besedami, da je ustvaril stranko z daleč najboljšim programom.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Pamflet
Volitve evropskih poslancev so v prvi vrsti generalka pred parlamentarnimi volitvami oziroma najboljša aktualna javnomnenjska anketa priljubljenosti političnih strank. Toda še nikoli nismo prebirali toliko mnenj, ki pravijo, da se je nesmiselno udeležiti nedeljskega glasovanja. Seveda ima državljan pravico do volilne abstinence, vendar pa naj si prej zastavi enostavno vprašanje: če vsakodnevno bentim in politiziram, zakaj bi potem na dan, ko dobim priložnost, da nisem le opazovalec, ampak tudi ustvarjalec politike, svojih političnih ocen ne udejanil z obkrožanjem volilnega lističa?
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Andrei Makine: Francoski testament
O čem in kako je pisal emigrant, da so v njem prepoznali Francoza in to tako kritiki kot bralci? Avtor, rojen v Sibiriji, izhaja iz junaka, katerega družina doživlja vratolomnosti oktobrske revolucije in stalinizma. Živi kot množica drugih, vendar z eno izjemo – vzgaja ga babica, ki je Francozinja. A njena vzgoja sama po sebi ni nič posebnega, prelomen je njen način bivanja. Ker si je svobodno izbrala novo domovino, jemlje gulage, pomanjkanje in smrt prizanesljivo, brez jeze ter obupa. Njeno bogastvo je kovček šare, ki se zdi brez vrednosti: časopisni izrezki in nekaj knjig še iz časa pred koncem prve svetovne vojne. Toda vsi ti porumeneli papirji so družinski zaklad. Ker so pisani v francoščini, se skozi ta jezik formira posebna identiteta sicer ruske družine. V obdobjih, ko primanjkuje vsega, ko diktatura sistematično gradi uniformnega socialističnega človeka, si najde junak svojo bit na tem koščku frankofonstva.
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Pamflet
Kadarkoli že bodo parlamentarne volitve, bo njihov izid prinesel velika presenečenja glede na sedanjo medijsko podobo strank. Ankete, ki jih objavljajo, so kdaj podobne znanstveni fantastiki. V zadnjem »Delovem« barometru osebnosti sta tik pod vrhom na petem in šestem mestu Alenka Bratušek in Senko Pličanič.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Simon Sebag Montefiore: Stalin: na dvoru rdečega carja
Ker je o Stalinu napisanih precej tehtnih knjig, velja to premeriti v primerjavi z dvema kapitalnima: Zhores & Roy Medvedev »The unknown Stalin« (2003) in Marjan Britovšek »Stalinov termidor« (1984); prva gradi na pričevanjih, spominih in arhivih, druga na dokumentih partijskih sej in časopisnih člankih te dobe, obe pa izpostavljata oblike in sredstva Stalinovega minucioznega prevzema oblasti in eliminacije nasprotnikov.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Pamflet
Na prvi maj kot praznik delavcev so na množičnih shodih spregovorili trije predsedniki: Borut Pahor, Alenka Bratušek in Zoran Janković. Vsak na svojem dogodku, toda po vsebini so si bili na las podobni: besedovali so o vladni krizi, premierka je v bibličnem jeziku namignila na razdvojevanje v Pozitivni Sloveniji, ko se morajo kdaj dobri ločiti o od zlih, nihče pa svojega govora ni posvetil vprašanju kratenja pravice delavcev. A v resnici so bili govorniki napačni, na tak dan bi za govorniškimi odri pričakovali sindikalne voditelje.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Pamflet
Potem ko je napoved kongresa »Pozitivne Slovenije« dan za dnem polnila osrednje medije, se je v finalnem delu pred strankarskimi volitvami predsednika dogodil preobrat. Zoran Janković je postal negativec št. 1, vesoljni medijski svet pa navija za njegovo protikandidatko Alenko Bratušek. Zadeva je postala nadrealistična, o strankinemu voždu strastno pišejo novinarji, oglašajo se politiki in politične korifeje, ki sploh niso člani PS. Slikajo katastrofo, če zmaga ZJ, pomislite, celo padec vlade in usodno politično nestabilnost! Dejstva se lahko samo čudijo: zakaj bi bilo fatalno, ko bi padla vlada, ki ima komaj 20-odstotno podporo?
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Pamflet
Vest, da bo imela pozitivna Slovenija kongres v aprilu, na katerem se bosta spopadla Alenka Bratušek in Zoran Janković, je ustavila čas. Naj bo petek, ponedeljek, sreda, vmes torek, še prej četrtek ali nedelja. Vsak dan natanko ista vsebina, le vsakič preoblečena v drugačno medijsko poročilo. Dva tekmeca v duelu, zaradi katerih zna pasti vlada, o svojem nasprotniku ne povesta nič. Ljubljanski župan ne dahne žal besede čez premierko in ta v ničemer ne očrni ustanovitelja PS.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Pamflet
V zadnjega pol leta je tekel čas brez alternative. Vlada je kot edino racionalno pot zmanjšanja proračunske luknje postavila zakon o obdavčitvi nepremičnin. Nobenim ugovorom ne opozicije ne stanovskih zvez ni prisluhnila. Toda v slabih dveh tednih po vetu Ustavnega sodišča je ekipa Alenke Bratušek našla novo rešitev: prerazporeditev sredstev na ministrstvih in učinkovitejše pobiranje davkov. Štiri mesece so državljani preračunavali, jemali dopust, da bi hodili na geodetske uprave, kjer je vladalo izredno stanje, tako da je njihov aparat praktično opustil svoje delo in vso energijo usmeril v razreševanje pritožb. Enormna količina izgubljenih ur in dela je šla zaradi zgrešene vladne ideje dobesedno v nič.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Pamflet
Vlada je z izdajo novih obveznic prišla do skoraj 30 milijard dolga. Vest, ki bi morala sprožiti serijo premislekov in refleksij o prihodnosti Slovenije. Kaj to pomeni za prihodnost? Legendarni francoski agronom Rene Dumont je proučeval zadolženost afriških držav, ki jih je posledično vrgla v revščino. Njegovo izhodišče je bilo vprašanje: za kaj so se zadolževale? Uvoz avtomobilov, hrane, industrijskih predmetov, frenetična gradnja mestnih metropol, rezultat pa propad podeželja.
