-
Spaced Out
Spaced out je kompilacija izpod producentskega peresa Damjana Joviča, na kateri so se zbrali bolj ali manj znani reperji in njihove (boljše) glasbene polovice. Spaced out kljub že znanim imenom nekoliko preseneti: ne gre za tipično slovensko repersko pripoved, temveč za zbirko klubskih r'n'b komadov, ki se spogledujejo z ljubezensko tematiko.
-
Terorizem normalnih ljudi
Dr. Mark Burgess je socialni psiholog, ki se ukvarja predvsem z ustvarjalnostjo, zato je morda nekoliko presenetljivo, da je kar nekaj let posvetil raziskovanju terorističnih skupin na Severnem Irskem. Leta 2002 je intervjuval nekdanjega člana teroristične Irske republikanske armade (IRA), ki je želel svoje izkušnje s tem, kaj pomeni biti aktiven udeleženec pri nasilnih dejanjih, zaupati psihologu. Intervju je prerasel v večletno sodelovanje z uporniki na obeh straneh, člani organizacij IRA in UVF (Ulster volunteer force), ki imata danes, kljub mirnemu obdobju, na Severnem Irskem še vedno vzpostavljeno strukturo, pripravljeno na morebitne nove izbruhe nasilja. Burgess je zdaj sodelavec mirovne fundacije, ki skrbi za žrtve terorističnih napadov na londonsko podzemno železnico, prejšnji teden pa je v Ljubljani na festivalu avtizma predaval o ustvarjalnosti, ujeti med redom in kaosom.
-
Petrol
»Sve smo več videli, sve smo več probali, nas ovo više ne zanima, nas ovo više ne pogađa,« so verzi komada Sve jedno je srbskega tria Petrol, vidnejšega in morda tudi najbolj prodornega predstavnika srbske nove scene. Skupaj z bendoma Repetitor in Nežni Dalibor sestavljajo nekakšno »sveto trojico«, ki jo je katapultiral kompilacijski album Zdravo! Zdravo! Zdravo!, predstavili pa so se tudi na albumih Jutro će promeniti sve? in Šta treba maloj deci. Petrol je aprila letos igral po Sloveniji, naslednji teden pa se v okviru Yu Go! serije v Kino Šiška vračajo v Ljubljano. Med snemanjem novih komadov se je z nami pogovarjal dolgolasi pevec in kitarist, Ilija Duni.
-
Miha Štrukelj
Miha Štrukelj zase pravi, da je povsem klasičen slikar, ki se z novimi mediji ne ukvarja. Kljub temu je na beneškem bienalu prvo sliko, ki jo obiskovalci zagledajo, ko vstopijo v slovenski paviljon, sestavil iz legokock. Motivi njegovih slik so vse prej kot klasični: avtoportret je naslikal na podlagi CT-slike svoje glave, v času zalivske vojne je slikal podobe vojne in podobe iz računalniških igric, ki so se...
-
-
Los Ventilos: Los Ventilos
Bend s popolnoma zavajajočim imenom in bend, ki z vsakim albumom zamenja pevca, je svoj največji hit Ne gledam nazaj sicer izdal še v času Videospotnic, vendar se morda zaradi imena, morda zaradi spreminjajoče se postave ni premaknil v prve vrste slovenskih rockerjev. Škoda, saj je povsem primerljiv s polovico "stadionskih" spektaklov, predvsem pa je eden redkih slovenskih rock bendov, ki so svoj zvok v zadnjih...
-
Radič: Zgodba zase
Stojan Radič je reper iz draveljskega okoliša, ki smo ga v preteklosti že srečali v kombinaciji z Jovičem in I. Vanishem; ta dva mu izdatno pomagata tudi pri Zgodbi zase. Solo prvenec Dičre pod pokroviteljstvom Dravle records sicer lepo dopolnjuje ljubljansko repersko sceno, obravnava ustaljene teme blokovskih naselij, občasno pa komentira tudi širši družbeni kontekst, na primer v zmagovalnem komadu V leru.
-
Zlatko: Svet je lepši
Zlatko je s svojo tretjo ploščo v zadnjih dveh letih zagotovo eden najbolj produktivnih reperskih ustvarjalcev v Sloveniji. Svet je lepši nadaljuje Zlatkov patetični optimizem, pri katerem ga rešuje izvrstni Kacafura, ki iz slovenske rep plošče lahko naredi soliden funky izdelek, morda kot komercialni odgovor na tovrstne izlete Ali Ena. Temu Zlatan na zadnjem studijskem izdelku posveti tudi, recimo temu,...
-
Jan Plestenjak: Klasika
Jan Plestenjak je zagotovo najpomembnejši slovenski popevkar, vse odkar je nehal repati o kremšnitah in začel pisati kancone o ljubezni, vremenu in bibličnih destinacijah. Jan je mojster mainstreama, ki na svojem področju le redko razočara. Zbirka uspešnic Klasika je zavidanja vredna zaloga uspešnic, 25 jih je ob spremljavi filharmonikov zlikanih do skrajnosti.
-
U2: No Line on the Horizon
Ob izdaji enajstega studijskega albuma skupine U2 je situacija približno takšna: Bona imajo že vsi vrh glave, vmes so se jim zgodili albumi novih stadionskih prvakov, kot so Coldplay, The Killers in po novem tudi Kings of Leon, hkrati pa so očitno na luksuzni lokaciji nekje v Maroku dolgo čakali preostali trije člani, ki bi že radi posneli ta presneti album.
-
Age of Ants: Mass Movement
Age of Ants je še eden od glasbenih projektov, ki vsebuje Katarino Nastesko, nekdanjo bobnarko odlične skupine FrozenchilD in pevko pri bolj šminkersko popovskem kolektivu Phonomonics. Prvencu Age of Ants, ki so ga zmiksali čez lužo, je posodila svoj solidni glas, ki utečenim formam nu metal hrušča dodaja potreben pop pridih. Mass Movement se namreč bolj kot novometalska posluša kot pop plošča, saj smo se...
-
Rupert Murdoch
Michael Wolff, sicer kolumnist revije Vanity Fair, v knjigi Človek, ki je kupil novice (The Man Who Owns The News), ki je v Veliki Britaniji izšla zadnji teden leta 2008, skuša ponuditi skico nedvomno velikega negativca na svetovnem medijskem trgu in - zaradi njegovega razumevanja medijev - tudi v politiki, s katero hodi z roko v roki. Čeprav to ni prva knjiga o Murdochu, izstopa po tem, da je imel Wolff neomejen...
-
Dialog
Štefančič: Ni noro, kako vse žre ta Dimitrij Rupel? Vsi tuhtajo, kam bi ga poslali za posebnega odposlanca. Nekateri v Irak, drugi na Hrvaško. Jaz ne. Pustil bi ga tam, kjer je! Bolj ponižanega politika v Sloveniji trenutno ni. Namesto da bi dobival 5000 evrov plače kot ambasador, jih dobiva 1500. Namesto da bi bil ambasador, je uradnik. Namesto da bi kraljeval na Dunaju, ždi v Ljubljani.
-
Jure Engelsberger - Engels
Če zaslišite Rdeči alarm, obstaja velika možnost, da je imel prste vmes Jure Engelsberger, po domače Engels. Bil je gonilna sila gimnazijskega pank benda Racija iz sredine devetdesetih, ki je svoj prvi album naslovila po kultnem stripu Mladininega hišnega avtorja Tomaža Lavriča, nedavno pa je v Mladini objavil tudi svojo enostransko različico tega stripa v rubriki Slovenski klasiki.
-
The Killers: Day & Age
Pred leti se je zdelo, da je vizija skupine The Killers jasna: kot predskupina benda U2 je zasledovala stadionski kič, hitre kitare in himnične refrene s kakšnim pevskim zborom. A tretji album 'morilce' uvršča bliže kakšnim Pet Shop Boysom ali pa poznemu Davidu Byrnu, kjer se bohotijo sintetizatorji in karibski bobni. Dodali so tudi kakšno zateženko, kakršnih v preteklosti nismo bili vajeni, vseeno pa je njihov...
-
Natan
Natanovih ilustracij ni težko najti. So na stenah lokala Od Žmauca sosed v Ljubljani, v oglasih za Cockto, na naslovnicah časopisa Blogorola, na animiranih voščilnicah portala Najdi.si, na letakih RDYO... te dni pa tudi na stenah Galerije Hest. Za razstavo, ki so jo odprli v četrtek, je začel slikati v ponedeljek. Istega tedna. Improvizirana platna je sestavil sam.
-
The Cure: 4:13 Dream
Po poplavi emo bendov je morda presenetljivo, da je skupina The Cure še vedno relevanten del glasbene scene. Na črno pobarvano ptičje gnezdo, danes že počesano čez plešo, črn eyeliner in rdeča šminka pevca Roberta Smitha so še vedno zaščitni znak benda, ki je kljub drastičnemu odmiku v bolj pisane pop vode v začetku osemdesetih let ohranil sloves darkerskega, postpankerskega benda.
-
P!nk: Funhouse
Čeprav zna biti P!nk čisto spodobna pop zvezdica, ki z občasno izposojo rockerskih prijemov popestri osladno mtv-jevsko sceno, iz svoje nedavne ločitve, mimo katere na albumu ne moremo, ni znala iztisniti več kot nekaj nadležnih škripajočih balad. Kljub prvemu singlu So What in napol slečeni sliki na ovitku albuma, ki nekoliko varljivo obljubljata za poslušalce zabaven sprehod skozi muke ločevanja, Funhouse ni...
-
Matej Praprotnik
Nedavno je na Val 202 poklicala poslušalka, ki je moderatorju priznala, da ga posluša že več let, res dolgo časa. Pa jo je moderator malce izzval in vprašal, če ga posluša že skoraj 10 let in poslušalka je samozavestno odgovorila: » Uf, še dlje! « Čeprav je omenjeni moderator Matej Praprotnik na Valu 202 osem let, je postal eden tistih prepoznavnih glasov, za katere bi prisegli, da so tam že od...
-
Dr. Hajrudin Hromadžič, sociolog, analitik potrošništva
Dr. Hajrudin Hromadžić je doktoriral iz antropologije vsakdanjega življenja in se strokovno ukvarja s potrošništvom. Predava na Filozofski fakulteti v Zagrebu, na Oddelku za sociologijo, letos pa kot predavatelj začenja sodelovanje z reško univerzo. V Zagrebu bo te dni izšla njegova knjiga Potrošništvo: potreba, življenjski slog, ideologija. Ali kot pravi sam: “Naj že vnaprej razčistiva - odgovora na vprašanje, kako se znebiti potrošništva, nisem našel.”
-
Gavin Rossdale: Wanderlust
Gavin Rossdale je bil včasih frontman tistega britanskega grunge benda, za katerega so še Britanci mislili, da je ameriški. Zdaj že v ZDA živeči Rossdale se po uspehih s skupino Bush in neuspešnem poskusu z bendom Institute vrača s solo ploščo, ki pa ne pomeni usodnega preloma s preteklostjo. Njegov kovinsko raskavi glas sicer verjetno zveni fenomenalno v vsakršnih okoliščinah, tudi na Wanderlustu, a je glasbeno...
-
Večni tabu nezvestobe
Mag. Veronika Seles je psihoterapevtka in magistrica znanosti s področja družinske in zakonske terapije ter specializantka iz objekt-relacijske teorije in prakse na Mednarodnem psihoterapevtskem inštitutu (International Psychotherapy Institut) v Washingtonu D. C., ZDA. Je avtorica prve knjige o nezvestobi v Sloveniji, ki je nastajala štiri leta. Na Univerzi v Ljubljani končuje doktorski študij iz družinske in zakonske terapije ter tudi doktorski študij na North Central University v Arizoni, ZDA. Kot pravi sama, se je za področje nezvestobe odločila, ker ji je bila priča v primarni družini. Vedno jo je zanimalo, zakaj se je to zgodilo, nikoli ni dobila odgovora.
-
Kraljevi ulice: Zemlja pleše
Če je Laki, bosanskemu udeležencu izbora za pesem Evrovizije, uspelo po nastopu izdati spodoben album, je to zgolj izjema in ne pravilo. Podobno, kot imajo navado to početi Slovenci, so tudi Kraljevi ulice izdali album 'silom prilike'. Od skupine uličnih umetnikov res ne moremo pričakovati vrhunskega studijskega izdelka, a kakšen avtorski komad več ne bi škodil.
-
Veliko obrazov, malo obljub
Mesec pred volitvami je slovenskim političnim strankam dovoljeno, da z nasmehi in globokimi pogledi svojih kandidatov okupirajo ulice, zasedajo ugledne termine na televizijskih kanalih in polnijo druga plačljiva mesta v tiskanih in digitalnih medijih. Čeprav je letos volilno kampanjo zasenčila afera Patria, so bile stranke pri pripravi kampanj precej dejavne, saj so politični oglasi uspešno zapolnili javne...
-
Dubioza kolektiv: Firma ilegal
Redko se pripeti, da se družbenopolitične frustracije prevedejo v nekaj, kar je celo poslušljivo. Še redkeje se zgodi, da se žanri, ki so sicer bolj vezani na ameriško celino, slišijo tako avtohtono bosansko. Četrti studijski izdelek Dubioze kolektiva se v devetih komadih ob pomoči izsekov iz političnih govorov in novic sprehodi skozi situacijo, s katero se lahko poistovetimo tudi zunaj rodne države tega benda,...
-
Kingston: Tropikana Klub
Pravijo si idrijski pop-reggae kolektiv, čeprav bi jih lažje označili za dobro utečen stroj, pri katerem točno veš, kaj boš na koncu dobil: nekaj karibskih ritmov, skandiranje Kavriča z vsakič bolj čudnim naglasom, super banalno besedilo in neverjetno frekvenco predvajanja na slovenskih radijih. Komadi Kingstonov so se že zdavnaj zlili v en sam generičen song, saj je razliko med njimi težko doreči in tudi...
-
The B-52's: Funplex
Album veseljakov B-52's bi praviloma moral že malo dišati po cipresah, saj je četverec na sceni že skoraj 30 let. Skupina, ki je verjetno bolj znana po kolaboracijah svojih članov z Iggyjem Popom in zasedbo REM kot pa po svojem lastnem glasbenem repertoarju, se je z albumom Funplex po 14 letih vrnila in nadaljevala točno tam, kjer je pri Flinstonesih končala.
-
Flamie: Vse, kar vidm
Kaj lahko pričakujemo od zavarovalničarja na sceni, kjer je najuspešnejši rimar teolog? Zdi se, da besedilno postajajo hitro govoreči tipi vedno bolj preprosti in klišejski, muzikalični del pa je končno postal spodoben, verjetno po zaslugi že kar stalne ekipe Mistika, Cazzafure in Doše. Ekipa, ki jo po delih ali v celoti lahko krivimo tudi za Trkajevo in Zlatkovo ploščo, družila pa se je tudi z Jadranko Juras, je...
-
Moby: Last Night
Pri zadnjih treh Mobyjevih albumih se je zdelo, da je velik del komadov posnel zato, da bi jih lahko prodal oglaševalcem, pri Zadnji noči pa se zdi, da jo je posnel, da bi prišel še v kakšen klub zunaj New Yorka. Last night je plesni album, poln retro elektro prijemov, bolj znanih iz časov, ko so elektroniki pravili techno, žurom pa rave. Stare gospel plošče je zamenjal za prave vokaliste, ohranil klavirske...
-
Carla Bruni: Comme si de rien n'était
Raskav glas, skromna instrumentalna spremljava in neverjetno velik sloves so tiste tri stvari, ki bodo zaznamovale tretji album Carle Bruni. Zadnja morda celo bolj kot prvi dve. Pri Brunijevi nekaterih stvari namreč preprosto ni mogoče spregledati, pa čeprav na prvi pogled nimajo nobene zveze z njeno glasbo in najnovejšim albumom, ki je izšel prejšnji teden.
-
Zakaj so deklice nesrečne?
Borut Krajnc
Dr. Renata Šribar je raziskovalka na področju sociologije in socialne ter kulturne antropologije; ukvarja se predvsem s podobami in statusom žensk v medijih, s seksualnosti in z regulacijo pornografije. Nedavno je sodelovala pri pripravi študije o položaju deklic v Evropski uniji.
