Goran Kompoš

  • Goran Kompoš

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Holly Herndon: PROTO

    Umetna inteligenca tudi v svetu glasbe že dolgo ni več novost. Od prvih računalniško ustvarjenih kompozicij pred več kot pol stoletja smo dosegli stopnjo, ko je najnovejša tehnologija z analizo ogromne količine zbranih podatkov postala tako rekoč sestavni del ustvarjanja generičnih mainstream hitov. Čas, ko bo UI sposobna povsem izločiti človeški dejavnik, je vse bližji. O filozofskih, pa tudi povsem praktičnih vidikih tega trenutka se na svoji novi, tretji plošči sprašuje ameriška elektronska skladateljica Holly Herndon. Ta je ploščo zasnovala v sodelovanju z UI-sistemom, ki ga je v zadnjih treh letih razvila skupaj s še z dvema programerjema in ga ljubkovalno poimenovala Spawn. Gre za sistem, ki je sposoben skoraj popolne avtonomije, zato plošča ponudi nekaj osupljivih trenutkov. Ker pa ga je glasbenega jezika naučila Herndonova, končni rezultat vendarle ni bistveno drugačen od tega, kar je prodorna glasbenica ponudila na prejšnjih ploščah. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Kultura

    Soočenje klavirja in kitare

    Koncertni cikel Džez pri koritu pod okriljem KUD Mreža je bil skoraj desetletje priljubljeno zbirališče ljubiteljev jazzovske in improvizirane glasbe. Njegova ekipa se je leta 2015 nato zaradi različnih okoliščin poslovila od stalnega prizorišča v klubu Menza pri koritu, cikel preimenovala v FriForma, svoj z (avdio)vizualnimi umetnostmi nadgrajeni program pa v obliki koncertov, performansov in umetniških rezidenc začela izvajati na številnih drugih prizoriščih. Da je ta tudi pod novim imenom ostala zvesta poslanstvu predstavljanja drznih (glasbenih) vsebin, je bilo jasno tudi minuli torek, ko je FriForma z dvojnim koncertom premierno gostovala v klubu Cankarjevega doma. Najprej je mednarodna zasedba Ahmed, sestavljena iz uveljavljenih posameznikov, z jazzovsko (de)konstrukcijo na novo osmišljala pomembne glasbene nauke ameriškega skladatelja in basista sudanskih korenin Ahmeda Abdula-Malika. Nato pa sta v prosto improviziranem setu moči združila še skladateljica in pianistka Kaja Draksler ter nizozemski kitarist Terrie Hessels, sicer soustanovitelj tudi pri nas zelo priljubljenih eklektičnih anarhopankerjev The Ex. Več

  • Goran Kompoš

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Amon Tobin: Fear in a Handful of Dust

    Tisti, ki so upali, da se bo kultni elektronski mojster osem let po avant(uristični) plošči ISAM – z njo je obredel vse najpomembnejše elektronske festivale, pa tudi eminentne institucije, denimo sydneyjsko operno hišo – vrnil h glasbi, s katero je na prelomu tisočletja zaznamoval smernice vplivne založbe Ninja Tune, so se ušteli. Že na prvi posluh je namreč jasno, da ostane zvest vrhunski zvočni arhitekturi s predhodnice. Toda če smo na tej občudovali Tobinove tehnične sposobnosti, z novo ploščo razpre osupljivo paleto kompleksnih, introspektivnih razpoloženj. Fear in a Handful of Dust je Tobinova daleč najbolj emotivna plošča, pri čemer pa je treba vedeti, da svojih čustev ne nosi na rokavu. Doslej elektronski presežek leta! Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Dogodki

    Noise rock proletarci

    Level Up si je s koncerti, ki jih zadnji dve leti približno enkrat na mesec pripravlja v klubu Channel Zero na ljubljanski Metelkovi, upravičeno pridelal zaupanje glasbenih entuziastov. Čeprav praviloma gosti – vsaj med širšim občinstvom – manj prepoznavne bende, je zdaj že očitno, da so organizatorji zelo pozorni na to, koga povabijo. Tudi če benda (še) ne poznate, ste lahko prepričani, da boste skoraj zagotovo doživeli zelo dober koncert. Nič drugače ni bilo minulo nedeljo, ko se je cikel za enkratno priložnost preimenoval v Level 50 in se s to gesto pridružil pobudi Scena podpiše, s katero so številni producenti kulturnih dogodkov ob petdesetletnici Radia Študent izkazali priznanje njegovi vlogi na domači neodvisni in alternativni sceni. Ozvočenje v nedeljsko polnem klubu so najprej suvereno ogreli v domačem podtalju uveljavljeni glasbeniki, zbrani v novi alter rockovski zasedbi Body Says No, njegovo kapaciteto pa so na stresen test nato postavili še bostonski hrupni rockerji Kal Marks. Slabo se je končalo le za mikrofon podivjanega frontmana. Več

  • Goran Kompoš

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Sunn O))): Life metal

    Pomemben čar kultnih seattelskih drone metalcev so nedvomno koncerti, na katerih v polnosti začutimo fizično potentnost njihovih masivnih rifov. Ni naključje, da sta si osrednja člana zasedbe novo ploščo zato želela posneti s cenjenim tonskim mojstrom Stevom Albinijem, ki slovi po tem, da je na posnetke sposoben ujeti gole esence bendov. Ta je Sunn O))) zato, da je ujel srčiko njegovega zvoka, posnel na magnetofonski trak. Plod tega je plošča, ki ponudi občutek, da stojite neposredno pred ojačevalci in glasnim ozvočenjem zasedbe. Ja, v ospredju so spet osupljive brneče kitarske plasti, dobi pa izraz tokrat še simfonični prizvok, za katerega sta poskrbela čelistka Hildur Guðnadóttir in organist Anthony Pateras. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Dogodki

     Postrockovska katarza ...

    V Kinu Šiška so v zadnjem mesecu močno zapihali na duše privržencev kitarskih muzik. Začelo se je z bluesovskimi vragolijami Jona Spencerja in njegovega novega benda, nadaljevalo s stoner ritualom zasedbe Sleep, prejšnji petek pa so po štirih letih tam spet nastopili kultni japonski postrockerji Mono. Trije unikatni bendi, trije vrhunski (in razprodani) koncerti. Vsaj pri Monu pa tudi zamujena priložnost za to, da organizatorji njegovega koncerta niso prestavili v zgornjo, večjo dvorano. Ne le zaradi velikega zanimanja, temveč zato, ker bi kvartetova razširjena zvočna paleta, ekstremnejša in kompleksnejša dinamika ter še bolj epska podoba skladb z nove plošče Nowhere Now Here na velikem odru lažje zadihale. Več

  • Goran Kompoš

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    The Matthew Herbert United Kingdom and Gibraltar European Membership Referendum Big Band: The State Between Us

    Ime benda pove skoraj vse: Matthew Herbert, britanski producent, skladatelj in aktivist, se je z novo ploščo lotil vprašanja brexita. Ali še raje svoje britanske identitete, z zvokom ujete med pripravo angleškega zajtrka, demontažo Fordove fieste, korakanjem okoli rezidence britanskih premierov, raznimi političnimi shodi in še kopico brexitovskih referenc. Ambiciozna plošča, izrazno ujeta med jazzovskim swinganjem in subtilno elektroniko, zagovornikov izstopa verjetno ne bo spreobrnila, bo pa morda komu dala še en povod za vnovičen razmislek. Več

  • Goran Kompoš

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Apparat: LP5

    Sascha Ring že skoraj dve desetletji sodi med najbolj cenjene nemške elektronske producente. Na klubsko sceno so ga na prelomu tisočletja izstrelila sodelovanja z Ellen Allien, prvo damo berlinskega techna, v tistem času pa je pod solističnim imenom Apparat ustvarjal drznejšo elektroniko na sledi britanskega IDM. Izpopolnjevanje tega izraza, ki se mu je posvetil v naslednjih letih, ga je konec prejšnjega desetletja pripeljalo do sodelovanja s priljubljenim dvojcem Modeselektor, znanim tudi po tem, da ga je Thom Yorke razglasil za svojo najljubšo skupino in ga povabil na skupno turnejo z zasedbo Radiohead. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Dogodki

    Stonerska maša

    Da bo premierni slovenski nastop kalifornijskih stoner skrajnežev Sleep poseben dogodek, je bilo jasno že ob lanski napovedi koncerta. Zaradi njihovega mogočnega statusa v polju težkih rockovskih muzik in tudi zaradi ekskluzivnosti: njihov koncert v Kinu Šiška prejšnji četrtek je bil eden izmed petih v okviru evropskega dela bendove turneje. Ker se ga je zato udeležilo tudi veliko obiskovalcev iz okoliških držav, je bil koncert razprodan, evforija pa je spomnila na čase, ko so alternativni rockerji zlahka polnili največja prizorišča. Ja, navdušenci nad rockom in metalom koncerta preprosto nismo smeli zamuditi, Sleep pa se nam je oddolžil z vrhunsko heavyrockovsko mašo, med katero so v potu obiskovalcev začela poganjati semena kanabisa. Več

  • Goran Kompoš

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    Show Me the Body: Dog Whistle

    Newyorški aktivistični hardcore trio Show Me the Body je s koncerti na prostem v marginaliziranih četrtih domačega mesta postal novi ljubljenec podtalja še pred izidom dolgometražnega prvenca pred tremi leti. Na tem se je z brutalnim križanjem hardcora, rapa in hrupa spoprijel s problematiko gentrifikacije, z novo ploščo pa se zdaj na podlagi zelo osebnih izkušenj spopade s težavami na rob odrinjenih posameznikov in skupnosti. Spet z ubijalskim šusom distorziranega bendža in vokalnega lajanja, po novem pa v bolj spolirani in izrazno poenoteni podobi. Ja, Dog Whistle je v primerjavi s prvencem bolj obrtniško dodelana plošča, a še vedno z vsemi atributi, s katerimi se je trio odlepil od sodobnih punk bendov. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Dogodki

    Pevka z veliko začetnico

    Teresa Salgueiro je v začetku leta dopolnila petdeset let, od tega jih je triintrideset preživela na odrih. Najprej doma na Portugalskem, od leta 1994, ko se je s svojo takratno zasedbo Madredeus pojavila v filmu Zgodba iz Lizbone Wima Wendersa, pa še na najuglednejših evropskih in svetovnih koncertnih prizoriščih. Z Madredeus je pri nas nastopila dvakrat, prejšnji četrtek pa smo jo drugič slišali še v samostojni izvedbi. Ni presenetljivo, da so koncert zaradi velikega zanimanja iz manjše Linhartove prestavili v veliko Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. Pela je v portugalščini, toda tudi tisti, ki niso razumeli njenih besed, so to, o čemer poje, občutili v polnosti. Njen izjemni glas in interpretacija preprosto nikogar ne pustita ravnodušnega. Več

  • Goran Kompoš

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Weyes Blood: Titanic Rising

    Natalie Mering, ameriška pevka, multiinstrumentalistka in ustvarjalka pesmi, si je za četrto ploščo pod imenom Weyes Blood, ki jo mnogi že razglašajo za indie ploščo leta, naslov izposodila pri Cameronovem Titaniku. K sreči s svojim vintidž, baročnim popom prej kot na Céline Dion spominja na Lano Del Rey (ta plošči na spletnih omrežjih piše hvalospeve) ob spremljavi Georgea Harrisona z dodatkom pop kompleksnosti, ekstravagance in avanturizma Julie Holter. Zdi se, kot bi si ustvarila svoje nadaljevanje Titanika, v katerem skozi prispodobe in pop senzibilnost iz zlatih sedemdesetih let popiše vse od introspektivne ljubezni do taljenja ledenih pokrovov in negativnega vpliva Hollywooda. Mojstrovina. Več

  • Goran Kompoš

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Fennesz: Agora

    Ni veliko glasbenikov, ki bi z vztrajanjem pri svoji estetiki z vsako novo ploščo navduševali fene in kritike. Dunajski elektroakustik si s tem ne beli glave. Za prvo ploščo po petih letih se je celo vrnil k ustvarjalnim začetkom in v skromno opremljenem sobnem studiu le s prenosnikom obdelal zvok električne kitare. No, rezultat je naravnost osupljiv. Dih jemajoče, brneče, zgoščene zvočne plasti, sestavljene v štiri daljše kompozicije z otipljivimi temami in močnim poudarkom na presunljivi melodiki. V najlepši podobi se ponudita Fenneszov maksimalistični minimalizem in njegov unikatni zvočni svet, s katerim si je že pred dvajsetimi leti odprl vrata med najvidnejše sodobne ambientaliste. Več

  • Goran Kompoš

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Dan D: Knjiga pohval in pritožb (Milo za drago)

    Ni znano, ali je Dan D med pripravljanjem nove plošče poslušalcem formalno ponudil »knjigo pohval in pritožb«. Če jo je, se je v njej brez dvoma znašlo veliko več pohval kot pritožb. Pred slednjimi se je novomeška skupina zavarovala že s tem, da je med snemanjem plošče v vadbeni prostor povabila najzvestejše fene. Osemmesečne serije intimnih koncertov, na katerih so nove skladbe nastajale, se je menda udeležilo več kot tisoč ljubiteljev skupine. Surove skladbe je nato še štiri mesece studijsko pilila in nadgrajevala, jih konec lanskega leta najprej v obliki butične USB-plošče zapakirala v (kozmetično) milo, zdaj pa še s šestimi dodatnimi komadi ponudila na zgoščenki Knjiga pohval in pritožb (Milo za drago). Skupaj šestnajst skladb, ki se izrazno naslonijo na zasedbine prejšnje slogovno raznovrstne izdelke in hkrati ponudijo lepo zaokroženo novo etapo na nepredvidljivi poti dolenjskega peterca. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Dogodki

    Velenjska rap snajperja

    Koncertno dogajanje so prejšnji vikend krojili domači raperski veljaki, ki so z dvema dogodkoma pospremili izid svojih novih plošč. V soboto sta v Mariboru skupni prvenec Skurjen spomin pod imenom Oygn predstavila domačina Mito in YNGFirefly, ljubljanski klub Gala hala pa je dan prej, ob izidu njune nove skupne plošče Vse, gostila velenjska rap veljaka Mriga & Gheta. Mimogrede, slednja sta v navezi z Mitom (in njegovim kolegom iz kolektiva Tekochee Kru Emkejem) v minulih letih navduševala v zvezdniški raperski zasedbi Velebor. Posredno pa se je v ljubljanski dogodek vmešal tudi prodoren beatmaker YNGFirefly, ki je enega svojih beatov narezal ljubljanskemu dvojcu Siknes. Ta je s svojim gangsta rapom in suverenim nastopom že uvodoma razgrel do zadnjega kotička napolnjeno Gala halo. Ko pa je po krajšem intermezzu Vazza na oder stopil velenjski dvojec, dvoma o tem, kdo sta zvezdi večera, ni bilo. Več

  • Goran Kompoš

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Plošča

    Terranigma: Booster Pack EP

    Črt Trkman v vlogi didžeja in promotorja (ter priložnostnega producenta) klubskih dogodkov pod imenom Freeverse že desetletje razvaja fene raznoterih basovskih muzik. Zdaj pa slogovno ločnico postavlja z novejšim projektom Terranigma in s svojo prvo malo ploščo, na kateri se s sodobnimi produkcijskimi standardi loti elektronskih muzik, ki so ga, ko je bil še najstnik, prilepile na plesišče. V prvi skladbi je to eleganten IDM, v drugi z acid cvrčanjem okisan breakbeat, v tretji jungle breaksi, vse skupaj pa povežeta posladkana melodika in najžlahtnejši rejverski izvor. Ja, Trkman se ne otepa nostalgije, toda zaradi njegovih bogatih izkušenj (tudi z najnovejšimi trendi) glasba dobi povsem svežo podobo. Poznavalsko, dodelano, plesno! Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Dogodki

    Rokenrolska prvinskost

    Zakaj so se v Kinu Šiška koncert Jona Spencerja prejšnjo sredo nekoliko presenetljivo odločili postaviti na svoje manjše prizorišče, ni povsem jasno. Še manj zato, ker je pred štirimi leti z zasedbo Blues Explosion solidno napolnil večjo od obeh dvoran. Na spletnih napovednikih tokratnega koncerta resda ni bilo zaznati pretiranega zanimanja. Je pa treba vzeti v zakup tudi dejstvo, da se je Spencer svojega križanja R&B-jevskih korenin in na drugi strani upogibanja pravil rockovske glasbe lotil že pred petintridesetimi leti, kar pomeni, da nagovarja nekoliko zrelejše občinstvo, ki se verjetno ne ukvarja s spletnimi protokoli. Da se to koncertov v prvi vrsti udeležuje zaradi glasbe, je bilo očitno tudi med samim nastopom, ko je nad glavami le priložnostno zasvetil kakšen telefon. Povsem možno pa je, da si je manjšo od obeh dvoran zaradi intenzivnejše izkušnje izbral kar Spencer sam. Če si jo je, mu tega, kljub veliki gneči, po enem boljših koncertov na naših odrih v zadnjih letih, ni zameril nihče. Zdi se, da je surovost in silovitost njegovih rifov preprosto treba doživeti na manjših odrih. Več

  • Goran Kompoš

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    King Midas Sound: Solitude

    Čeprav se je ob izidu prikupnega prvenca pred desetimi leti zdelo, da bo producent Kevin Martin v navezi z vokalistoma Rogerjem Robinsonom in Kiki Hitomi z elektronskim dubovskim projektom King Midas Sound nagovoril širše občinstvo, je postalo že z naslednjo ploščo jasno, da ne bodo delali kompromisov. Nič drugače ni zdaj s tretjo ploščo, na kateri se Martin in Robinson studiozno in čustveno spoprimeta s psihološkim opustošenjem po razpadu ljubezenske zveze. Robinsonova iskrena spoken word poezija z referencami na Charlesa Bukowskega in Sylvio Plath in Martinov atmosferični, brneči minimalizem občutek samote razgalita tako pronicljivo in osupljivo, kot je to na filmskem platnu znal uprizoriti Bergman. Več

  • Goran Kompoš

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Angel-Ho: Death Becomes Her

    Južnoafriška producentka je nase opozorila kot soustanoviteljica kolektiva NON, platforme za ustvarjalce afriškega rodu, ki delujejo zunaj binarnih družbenih obrazcev, pozornosti pa je deležna tudi zaradi domiselne produkcije avanturistične elektronike. Zdaj v ospredje stopi še kot vokalistka in se s prvencem loti emancipacije in trans identitete v slogu pop div, ki v ospredje postavljajo svojo osebnost. Skladbe zato res dobijo pop obliko, vendar to ne pomeni, da se odpove elektronski transgresivnosti iz preteklosti. »Če želimo preseči ločnice, povezane s spolnimi identitetami in seksualnostjo, ne vidim razloga, zakaj bi to počeli z najbolj pogreto house glasbo.« Ja, s ploščo Death Becomes Her Angel-Ho potrjuje, da je upornica v vseh pogledih. Več

  • Goran Kompoš

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Helado Negro: This Is How You Smile

    Roberto Carlos Lange, ustvarjalec skladb, producent in multiinstrumentalist, si je občinstvo razširil s prejšnjo ploščo Private Energy (2016), s katero se je s temami latino ponosa in kulturne ozaveščenosti dotaknil napetega ameriškega (predvolilnega) političnega ozračja. Ne toliko zaradi vsebine kot zaradi »clickbait« naslovov komadov Young, Latin and Proud in It’s My Brown Skin. »Ničesar ne skrivam, ampak obenem tudi ničesar ne oglašujem,« pripomni. Zanima ga tisto, kar se skriva v odtenkih, med vrsticami. To zdaj izvrstno upesni na plošči This Is How You Smile, šesti, ki jo je ustvaril pod imenom Helado Negro. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Bernarda Conic

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Dogodki

    Rejverski misticizem

    O tem, da je kolektiv Phi v sodelovanju s klubom K4 našel svojo glasbeno nišo, ni več nobenega dvoma. Na začetku sedanje klubske sezone je K4 gostil žanrskega surferja Luka Viberta, nato je Phi v Ljubljano povabil acid zanesenjaka DMX Krew, prejšnji petek pa še finskega rejverskega ezoterika Aleksija Perälo. Ker so vsi trije dejavni že več kot dvajset let, so v štirko s sabo prinesli precej nostalgije, kar pa v luči trenutnega brskanja po elektronskoplesni zgodovini ni nič slabega – celo nasprotno. Še toliko bolj zato, ker so vsi trije producenti izraziti (stilski) individualisti, kar je glede na to, da so vsi objavljali plošče pri (zdaj že upokojeni) založbi Rephlex, ki jo je (so)vodil Aphex Twin, ekscentrik in eden najpomembnejših elektronskih producentov zadnjih tridesetih let, pravzaprav samoumevno. Perälä je Slovenijo obiskal prvič, svoj live set pa je sestavil okoli notoričnega sistema Colundi, s katerim je v zadnjih petih letih posnel že več kot dvajset plošč in tako postal favorit svetovnih poznavalskih elektronskih prizorišč. Več

  • Goran Kompoš

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Weezer: Weezer (Black Album)

    Ker so najbolj piflarski kalifornijski rockerji v zadnjih treh letih izdali že štiri plošče, ni težko skleniti, da si očitno prizadevajo spet najti relevantnost iz devetdesetih let, ko sta se jih oprijela kultnost in priljubljenost. Tak vtis ponudi tudi nova plošča, s katero hkrati poskušajo nagovoriti stare fene in s pop obrazci najti stik z aktualnimi poprockovskimi smernicami. To so oboževalci sprejeli precej zadržano. Zaradi naslova so pričakovali zvočno tršo rockovsko ploščo, namesto tega pa dobili lahkoten, baladni, (sintovski) alter pop s (temačnejšimi) introspektivnimi besedili. Nova Weezerjeva plošča bo verjetno prepričala predvsem tiste, ki prisegajo na sodobne »popevkarje«. Več

  • Goran Kompoš

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    SunnySun: Reperska Posla

    Reperska Posla ... z Balkana? Ja, SunnySun, eden od stebrov domače hip hop scene, promotor, DJ, MC in producent, je k sodelovanju na novi plošči povabil enajst kolegov emsijev iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, dobro znanih predvsem fenom podtalnega rapa. Ghet, Mrigo, Sajkoslav, Fraw Blanka, Naji, Skova, General Woo, Cyam, Smoke Mardeljano, Ajs Nigrutin in Klemen s svojimi rimami krmarijo med resnejšimi, aktualnimi družbenopolitičnimi temami in igrivimi, samoreferenčnimi zgodbami. Vse skupaj pa s starošolskimi, atmosferičnimi in nafankiranimi, na elegantnem samplanju zloženimi beati spretno poveže SunnySun, ki s ploščo sestavi izvrstno razglednico iz svojega raperskega okolja. Več

  • Goran Kompoš

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Ladytron: Ladytron

    Leta 1999, ko je postalo jasno, da se bo vpliv (plesne) elektronske glasbe obdržal v mainstreamu, in so velike založbe številne ustvarjalce podpirale z visokimi finančnimi vložki, sta Daniel Hunt in Reuben Wu v Liverpoolu za petdeset funtov pod imenom Ladytron posnela prvi singel. Nekaj mesecev pozneje sta v zasedbo povabila še pevki in klaviaturistki Helen Marnie in Miro Aroyo in skupaj so posneli prvo malo ploščo, zaradi prvih treh singlov pa so jih opazili pri reviji NME. Zdelo se je, da je vzpon na mainstreamovske lestvice le še vprašanje časa. No, po petih dolgometražnih ploščah, od katerih je zadnja izšla pred osmimi leti, se jim ta še vedno izmika. Se bo z novo ploščo to spremenilo, tudi zaradi kultnega statusa, ki so si ga pridelali v teh dveh desetletjih? Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Dogodki

    Popolni koncert

    Nastop Homeboya Sandmana in Edana na hiphoperskem koncertnem ciklu Rapetek v Gala hali prejšnji petek je imel izvrstno popotnico. Oba sta v okviru Rapetka namreč posamično nastopila že v preteklosti – bostonski producent, didžej in emsi Edan pred osmimi leti, raper iz newyorškega Queensa Homeboy Sandman pred dobrima dvema letoma. Oba nastopa sta se zapisala med najboljše koncerte tistih let, za nameček pa je dvojec konec minulega leta pri ugledni založbi Stones Throw objavil še kritiško odlično sprejeto skupno ploščo Humble Pi. Zato skoraj ni bilo dvomov o tem, da bomo v petek po ogrevalnem setu Borke, v takrat že skorajda povsem polni Gala hali, priče izvrstnemu koncertu. Ko je vse občinstvo že med drugim komadom skupaj s Homeboyem Sandmanom ponavljalo »pančlajne« in poskakovalo v ritmih Edanovih kaotičnih beatov, je bilo jasno, da so se vsi elementi zložili v popolno harmonijo. Več

  • Goran Kompoš

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Plošča

    Xiu Xiu: Girl with Basket of Fruit

    Avantgardni kalifornijski artrockerji so v sedemnajstih letih delovanja posneli kopico zahtevnih in čudaških plošč, ampak z enajsto so presegli celo svoje standarde. Ploščo, feministično preimenovano po Caravaggievem Dečku s košaro sadja, so menda zasnovali na premisi Črne lože iz Lyncheve serije Twin Peaks in vanjo instalirali kopico mitologije, zgodovinskih referenc in refleksij o nasilju. Hrupno, drzno in um begajoče, kot to v zadnjih dveh desetletjih mojstrsko počne le še Scott Walker, nekdanji član trojca The Walker Brothers. No, kljub očitnim podobnostim s tem pa Xiu Xiu ritualističnemu muziciranju – tokrat tudi ob pomoči producenta Grega Saunierja in haitijskih tolkalcev – vtisne povsem svoj značaj. Za izkušena in radovedna ušesa. Več

  • Goran Kompoš

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Plošča

    Ariana Grande: Thank U, Next

    Peta plošča Ariane Grande je v rekordnih petih minutah pristala na vrhu iTunesove prodajne lestvice. Pričakovano. Tabloidni mediji strani s trači o ameriški zvezdnici in njenem lani še posebej turbulentnem zasebnem življenju polnijo s svetlobno hitrostjo. Za nameček je naslovni singel Thank U, Next, v katerem se je lotila (preteklih) romantičnih razmerij, na začetku novembra postal njen prvi komad, ki se je znašel na prvem mestu Billboardove lestvice. Odlična popotnica za uspeh plošče, s katero Ariana Grande iz perspektive generacije Z obdela svoje bivše in emancipacijo. Boljša plat plošče so trendovske R & B in trap glasbene podlage, ki izpolnjujejo najvišja merila aktualnega dizajnerskega popa. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Dogodki

    Kitarski techno

    Dunajski trojec Elektro Guzzi se je v ljubljanskem Kinu Šiška prvič predstavil pred osmimi leti. Takrat je nastopil na odru velike dvorane, a verjetno zato, ker si je oder delil s precej bolj znanim someščanom Patrickom Pulsingerjem – producentom, ki je zvok dunajskega techna izvozil na svetovno glasbeno prizorišče. Leta 2015 je zasedba v okviru prvega festivala Ment nastopila v mnogo manjšem ljubljanskem klubu Channel Zero in dve leti pozneje še v Škofji Loki in v Velenju. Očitno ima pri nas veliko oboževalcev, zato ni presenetljivo, da je svoj koncert razprodal tudi prejšnji četrtek. Sprva se je zdelo nekoliko negospodarno, da organizatorji koncerta iz manjše spodnje dvorane Kina Šiška niso prestavili v veliko, ampak odločitev je bila po razplesanem občinstvu sodeč očitno prava. Ja, v zadnjem letu smo v Komuni KŠ doživeli nekaj izvrstnih plesnih partijev in tem lahko zdaj mirno prištejemo še nastop Elektro Guzzi. Več

  • Goran Kompoš

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Plošča

    Le Butcherettes: bi/MENTAL

    Z novo ploščo od izvirne zasedbe mehiško-kalifornijskih punkovskih posebnežev ostaja le še Teri Gender Bender, frontwoman in glavna avtorica skladb. Po sodelovanju pri prejšnjih treh ploščah se je od zasedbe zdaj poslovil še Omar Rodriguez-Lopez, Teri Gender Bender pa je priložnost izkoristila, da se je s ploščo bi/MENTAL posvetila izrazito osebnim izpovedim. Besedila, ki govorijo o družinskih travmah, duševnem zdravju in napornih razmerjih, ji je kot koproducent pomagal uglasbiti Jerry Harrison (Talking Heads), vendar to za izraz zasedbe ne pomeni nič prelomnega. To je še vedno zasedba Le Butcherettes, kot jo poznamo: ponaša se z izvirno kombinacijo zapeljivega garažnega punka in izzivalne zvočne ekscentričnosti. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Dogodki

    Več kot klavirska vaja

    Če bi v istem stavku prebral le imeni SNG Drama in Philip Glass, bi marsikdo verjetno najprej pomislil na to, da bodo v našem osrednjem gledališču uprizorili katero izmed predstav, ki so oživele ob glasbi enega najpomembnejših skladateljev v prejšnjem stoletju. Ker pa sta bili zraven zapisani še imeni Bojan Gorišek in Drama Akustika, dvoma o tem, da bo večer prejšnjo nedeljo rezerviran izključno za glasbene sladokusce, ni bilo. Porok za to je bila že Glassova glasba, morda še večji pa Goriškov sloves enega najboljših svetovnih interpretov (klavirske) minimalistične glasbe. Ja, Goriškov študiozni pristop k delom skladateljev, katerih glasbo izvaja, in Glassove klavirske študije Etudes for piano, Volume 2, sta se izkazala za popolno kombinacijo. Več