Goran Kompoš

  • Goran Kompoš

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Plošča

    Mono: Nowhere Now Here

    Kultni japonski kvartet Mono je v teh dneh ob svoji dvajsetletnici delovanja izdal novo, deseto studijsko ploščo. Pričakovano. Kot je pričakovan tudi dodelan postrockovski izraz, ki ga zasedba konsistentno in zanesljivo nadgrajuje vse od takrat, ko je z objavo dolgometražnega prvenca pri Tzadiku, založbi Johna Zorna, prodrla na svetovno glasbeno prizorišče. Tisti, ki zasedbo spremljajo površno, pravijo, da gre še za eno tipično »Mono ploščo«, feni pa trdijo, da gre za njeno novo mojstrovino. Prav imajo oboji. Nove skladbe bi lahko bile namreč objavljene že na zasedbinih prejšnjih ploščah in ob tem izrazno ne bi prav nič izstopale. Ampak hkrati je skoraj logično, da zasedba, ki se brez spotikanja ob komercialne ali kakšne druge okoliščine tako predano posveča izpopolnjevanju svoje glasbe, z vsako novo ploščo postaja le še bolj suverena. Ja, Nowhere Now Here je za Mono tipično mojstrska plošča. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Dogodki

    Tridelna sestavljanka

    Po koncertu turške alter zvezdnice Gaye Su Akyol, ki je pred dvema tednoma nastopila na Cankarjevih torkih, smo ugibali, ali je bil za razmeroma zadržano razpoloženje morda kriv prostor kluba Cankarjevega doma, v katerem smo posedeni vajeni poslušati predvsem elegantnejšo glasbo. Po nastopu zasedbe Jimmy Barka Experience, ki je minuli torek pred stoječim občinstvom igrala na istem prizorišču, tovrstnih ugibanj ni bilo. Trojec, ki je s koncertom napovedal skorajšnji izid nove plošče Three Piece Puzzle, je z dinamičnim setom namreč poskrbel za vročično vzdušje in razplesal dobršen del obiskovalcev v skoraj povsem polnem klubu. Več

  • Goran Kompoš

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Plošča

    Kукла: Katarina

    Katarina Rešek se je v vlogi osrednje članice kolektiva Napravi mi dete na domači sceni pojavila pred kakšnim desetletjem in se nato uveljavila (predvsem) kot avtorica videospotov za somišljenike. Med drugim tudi za trio Matter, s katerim je pred dvema letoma posnela komad Anakonda in si z njim odprla vrata v solistično glasbeno ustvarjanje pod imenom Kукла. Pridobljene izkušnje in svojevrstno estetiko zdaj suvereno predstavlja s prvencem Katarina, na katerem hkrati pokaže oboje, svojo ranljivost in samozavest. S tem se znajde v vmesnem prostoru med nelagodjem in spokojnostjo in to spretno poudari s sodobnim elektronskim popom, ki s pritiklinami slovanskega melosa dobi le še izvirnejšo podobo. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Bernarda Conic

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Dogodki

    Učna ura retro elektronike

    Za domače dogodke z elektronsko plesno glasbo še vedno velja pravilo, da je obiskovalce najlažje privabiti s popularnimi tujimi didžeji. Za širše občinstvo je pač pomembna predvsem razvpitost gostov, kultura elektronske glasbe pa ponavadi nima tako pomembne vloge. Ampak obstajajo tudi organizatorji, ki na prvo mesto spoštljivo postavljajo prav to kulturo. Eden takšnih je ljubljanski kolektiv Phi, kjer je prejšnji petek v klubu K4 gostoval britanski elektronski veteran DMX Krew. Gre sicer za izjemno cenjenega producenta, je pa hkrati res, da s svojo glasbo nagovarja predvsem nekoliko butičnejše poznavalce. Zato lahko razlog za dober obisk dogodka mirno lahko pripišemo predvsem kolektivu Phi. Več

  • Goran Kompoš

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Plošča

    Objekt: Cocoon Crush

    Drugi dolgometražec britanskega producenta in enega najdrznejših techno didžejev je obveljal za eno najboljših elektronskih plošč lanskega leta. Deloma upravičeno: Objekt z njo radovedno izstopi iz klubskega primeža in z natančnim seciranjem, gnetenjem in sestavljanjem organskih virov zvoka izoblikuje izjemno samosvojo techno ploščo. Je pa res, da s tem ne ponudi nič revolucionarnega. Podobnega elektronskega avanturizma so se številni elektronski (IDM) producenti lotevali že konec devetdesetih let. No, ker so ti ostali spregledani, pohval plošče Cocoon Crush ni težko razumeti, sploh ko vzamemo v zakup še to, da jo je Objekt oprijemljivo avtorsko zaznamoval. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Matej Pušnik

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Dogodki

    Mir, ljubezen in rock ‘n’ roll

    »Mir, ljubezen in rock 'n' roll iz Carigrada nas je v uvodu torkovega koncerta v klubu Cankarjevega doma pozdravila Gaye Su Akyol, ena najprodornejših turških glasbenic zadnjih let. Nato se je spomnila »sanjskega koncerta« izpred dveh let, ko je v okviru festivala Druga godba s svojim premiernim nastopom na naših odrih do zadnjega kotička napolnila Gala halo in povsem očarala občinstvo. Ni presenetljivo, da je zato zlahka razprodala tudi tokratni koncert. Ta prejšnjega sicer ni presegel, kar pa ne pomeni, da se ni vtisnil v spomin. Njene genialne, glasbeno in vizualno atraktivne koncerte pravzaprav težko pozabiš. Več

  • Goran Kompoš

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Plošča

    Oygn: Skurjen Spomin

    Dobra plat (logističnega) premora štajerskih raperskih veljakov iz kolektiva Tekochee Kru je, da se njegovi člani zdaj intenzivno ukvarjajo s solističnimi projekti. Mito je s ploščo Bratstvo in estradstvo že pred dvema letoma zakuhal enega domačih raperskih presežkov, zdaj je za nov projekt sile združil z YNGFireflyem, enim najprodornejših beatmakerjev pri nas. Ta je Mitu nekaj beatov narezal že za omenjeno ploščo, s prvo skupno pa zdaj potrjujeta, da je med njima preskočila močna ustvarjalna iskra. Mito za to, da njegove emsijevske akrobacije dobijo pravi kaliber, preprosto potrebuje drzne beate, YNGFirefly pa za svoj beatovski avanturizem veščega emsija. Naveza, narejena v raperskih nebesih. Več

  • Goran Kompoš

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Plošča

    Sarah Davachi: Gave in Rest

    Če ste te dni pregledovali lestvice najboljših lanskih plošč, ste na njih verjetno zasledili ime Sarah Davachi. Kanadska skladateljica in multiinstrumentalistka, ki je pred petimi leti izdala prvenec, se je s ploščami, ki so mu sledile, prikupila poznavalcem resnejše glasbe. Z Gave in Rest, deveto ploščo, je zdaj pritegnila tudi pozornost širšega občinstva. Zaradi akustične zvočne podobe je ta že na prvi posluh izrazito drugačna od njenih prejšnjih sintovskih plošč, toda zaradi izraza in razpoloženja hitro postane očitno, da so skladbe plod skladateljskega raziskovanja Davachijeve, enaintridesetletne samooklicane samotarke. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Dogodki

    Maček Muri in muca Maca

    Starši malokdaj poznajo glasbo, ob kateri odraščajo njihovi otroci, še redkeje pa otroci poznajo glasbo iz otroštva svojih staršev. Ampak obstajajo izjeme: pri nas med te nedvomno sodijo pesmi Kajetana Koviča o mačku Muriju, muci Maci, Čombeju in njihovih zgodbah iz Mačjega mesta, ki jih je pred petiintridesetimi leti uglasbil Jerko Novak in zapela Neca Falk. Da so te še vedno zelo žive in vitalne, je bilo minulo nedeljo jasno tudi na velikem odru SNG Drama, kjer so naše najbolj priljubljene otroške pesmi skupaj s Falkovo prepevali majhni in veliki otroci. Več

  • Goran Kompoš

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Plošča

    Jeff Tweedy: Warm

    Šef chicaških mojstrov americane, pevec in kitarist zasedbe Wilco, časa za prvo solistično ploščo s povsem novim materialom ni porabil za tuhtanje, kako potegniti ločnico med njo in tem, kar počne z zasedbo. Namesto tega je raje posnel do zdaj najbolj avtobiografske pesmi, v katerih se ukvarja z očetovo smrtjo in soproginimi zdravstvenimi težavami in hkrati s težavami, ki zadnja leta tarejo svet. Ja, Warm ni lahka plošča, kljub temu pa Tweedy poslušalcu namesto obupa ponudi upanje. Tudi ob pomoči Wilcovih sošpilavcev, ki mu z elegantnim, zadržanim indie folkom pripravijo izvrsten teren za to, da stopi v ospredje s svojim glasom, akustično kitaro in iskrenimi, introspektivnimi besedili. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Mark Kucler

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Kultura

    Rejvanje z zavoro

    Zakaj K4 po treh desetletjih delovanja ohranja primat med ljubljanskimi klubi s plesno elektronsko glasbo, razkrije že bežen pogled na program, s katerim so v kleti na Kersnikovi vstopili v jubilejno sezono. Od septembra smo tam slišali legendarne veterane, ki so plesno elektroniko postavljali na noge (Luke Vibert, Roman Flügel), producente in didžeje, ki njeno podobo narekujejo danes (Helena Hauff, Kasra), in kopico tistih nekje vmes, tudi ob konsistentni podpori domačih ustvarjalcev. Nekoliko so sicer upravičene kritike tistih, ki bi si tam želeli slišati več drznejših, najaktualnejših klubskih muzik. Je pa hkrati očitno, da tudi techno, house, drum and bass in electro, okoli katerih je (z nekaj izjemami) zasidrana štirkina ponudba, ohranjajo vitalnost. Lep primer tega je tudi nemški producent Bryan Müller, bolj znan kot Skee Mask, ki je zadnjo petkovo noč minulega leta K4 obiskal na krilih svoje nove, izjemno odmevne plošče Compro. Več

  • Goran Kompoš

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Oneohtrix Point Never: Love in the Time of Lexapro

    Brooklynski producent Daniel Lopatin se z novo malo ploščo naveže na temi distopije in utopije, ki ju je letos obravnaval na dolgometražcu Age Of. V naslovni skladbi, hitu z zanimivih multimedijskih nastopov, se sprašuje, kako nam antidepresivi krojijo vsakdanjik. Ker gre za instrumentalno skladbo, ekspliciten odgovor obvisi v zraku, toda melanholično razpoloženje, ki ga ulovi s križanjem prepoznavnega newagerskega sintanja in melodike po zgledu dvojca Boards of Canada, ponudi dovolj otipljivih namigov. Ploščo zaokrožita še dve sodelovanji; minimalistični remiks elektronskega pionirja Ryuichija Sakamota in lo-fi folkovska balada, ki jo odpoje indie posebnež Alex G. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Dogodki

    Več kot hit

    Zdi se, da se je evforija okoli kamniškega trojca Matter po dobrih treh letih njegovega delovanja nekoliko umirila. Za privržence domače trendovske glasbe je bil petkov dogodek sicer poseben že zato, ker so samosvoji (t)raperji na njem predstavili svojo povsem novo ploščo Troglav, toda take vznesenosti kot pred slabimi tremi leti, ko so predstavili svoj prvenec, ni bilo čutiti. Razumljivo. Ne le zato, ker so od takrat postali stalnica domačih koncertnih prizorišč, temveč tudi zato, ker se je v tem času na domači sceni pojavilo še nekaj stilsko podobnih ustvarjalcev. Ja, glasba in pojavnost Matter nista več tako izstopajoči, kot sta bili, kljub temu pa je trojec – s tem ko je brez pompoznih predkoncertnih dejavnosti vnovič precej zlahka napolnil veliko dvorano Kina Šiška – potrdil, da ostaja ena najbolj priljubljenih domačih zasedb. Več

  • Goran Kompoš

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča

    Deena Abdelwahed: Khonnar

    Privrženci sodobne klubske elektronike smo tunizijsko producentko Deeno Abdelwahed najprej opazili zaradi radovednega spoja sintetiziranih arabskih motivov in (zahodnjaškega) bassa, šele potem zaradi poguma. V svetu, kjer je odraščala, ta glasba pač še vedno velja za dekadentno – še toliko bolj, če jo ustvarjajo ženske. Zato ni presenetljivo, da se je zdaj na dolgometražnem prvencu drzno elektroniko odločila nadgraditi z angažirano kritiko spolne diskriminacije, družbenega ustrahovanja mladeži, migrantske problematike in podobnih aktualnih tem, ki pestijo arabski svet, tudi v odnosih z Zahodom. Ja, Deena Abdelwahed pokaže, da imata aktivizem in upor prostor tudi na plesišču. Več

  • Goran Kompoš

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča

    Matter: Troglav

    Troglav, tretja plošča kamniškega trojca Matter, servirana v treh tedenskih obrokih, je zadnja iz njegove trilogije plošč, objavljenih v zadnjih treh letih. Kaj to pomeni za prihodnost zasedbe, ki se je pred dobrimi tremi leti lotila prevetritve domače glasbene scene, iz skopega zapisa ob izidu ni mogoče razbrati. Najmanj verjetna se zdi možnost, da s tem napoveduje samoukinitev. Zasedba, ki redno polni koncertna prizorišča, je z lansko ploščo Mrk več kot upravičila pozornost, ki je je bil deležen prvenec Amphibios (2016), s katerim je mimogrede odprla vrata še nekaterim novim, na videz sorodnim, a nekoliko komercialnejšim domačim zasedbam. Hkrati očitno vre od ustvarjalnosti. Poleg treh plošč (in nekaj spletnih singlov) je trojec objavil več kot deset videospotov, kratek film Pimpin Piaf in lansko leto še pesniško zbirko Mrak. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Dogodki

    Pesmi s hudičevega sejmišča

    Kultni britanski kabarejski trio The Tiger Lillies, ki bo prihodnje leto praznoval trideseto obletnico delovanja, je v Kinu Šiška minuli ponedeljek nastopil že četrtič. In ga po pričakovanjih spet razprodal. Ja, z rednimi obiski si je tudi pri nas pridelal zvesto občinstvo, ki se njegovih nastopov ne udeležuje zato, da bi slišalo kaj novega in drugačnega, temveč prav zato, ker ve, da bo dobilo prav take Tiger Lillies, kot jih pozna in obožuje. Posebne, zabavne nastopače brez dlake na jeziku, za katere se zdi, da so na oder padli iz nekega drugega časa. Tudi tokrat ni bilo nič drugače – kljub temu da se je trio posvetil predvsem svojim pesmim, manj pa teatralnim pritiklinam, s katerimi je navduševal na nekaterih prejšnjih koncertih. Kar pa ne pomeni, da ni našel stika s (posedenim) občinstvom, čeprav se je to nekoliko razživelo šele proti koncu nastopa, v katerem je zasedba izpolnila nekaj želj in odigrala nekaj svojih klasik. Več

  • Goran Kompoš

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Plošča

    The 1975: A Brief Inquiry into Online Relationships

    Matty Healy, frontman manchestrske sintpop rockerske skupine The 1975, je pred izidom tretje plošče javnost dražil z napovedjo, da bo posnel svoj OK Computer. Feni Radioheada bodo zdaj ob popevkah, ki se toliko kot na new wave naslanjajo na ameriški R & B, verjetno skomignili z rameni. Ampak Healyjeva referenca ni bila neprimerna provokacija. Njegove čustvene pesmi o spletnih odnosih, spoprijemanju z odvisnostjo od drog in obračanju rockovskih klišejev, so za milenijce nekakšen ustreznik tega, s čimer je Yorke v devetdesetih letih postal vzornik takratnih (artsy) najstnikov. Razlika je v tem, da si The 1975 s tem, da se je znašel v mainstreamu, ne beli glave. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Dogodki

    Jazzovska uigranost s punkovsko ostrino

    Minuli torek smo bili obiskovalci (in inventar) v klubu Cankarjevega doma na zahtevni, glasni preizkušnji. Samo po sebi to sicer ni bilo nič nenavadnega, saj kljub temu, da smo tam vajeni elegantnejših muzik z jazzovskim pedigrejem, priložnostno lahko ujamemo tudi tršo glasbo z rockovskim predznakom. Bolj nenavadno je bilo to, da bi osnovo večine skladb, ki so nas pretresle tokrat, lahko našli v izročilih klezmerja. Postane pa vse skupaj logično, če vemo, da je njihov avtor John Zorn, ki kot ogrevanje za svoj prihod na Jazz festival Ljubljana v sodelovanju s Cankarjevimi torki kurira serijo The Stone Series. Po koncertih prodorne kitaristke Mary Halvorson, klavirskega tria Briana Marselle in ekscentričnih eklektikov Secret Chiefs 3, je enega zadnjih poglavij iz Zornovega projekta The Book of Angels tokrat predstavil pariški trio AutorYno. Več

  • Goran Kompoš

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Sun Kil Moon: This Is My Dinner

    Zadnji komad, v katerem kultni ameriški kantavtor Mark Kozelek prebere poglavje iz romana He irskega pisatelja Johna Connellyja, po svoje razkrije zasnovo celotne devete plošče Kozelekovega projekta Sun Kil Moon. Pisanje skladb se povsem podredi njegovemu pripovedovanju zgodb, tokrat nekakšnih dnevniških zapisov z lanske evropske turneje. V teh našteva svoje najljubše in najbolj osovražene bende, pripoveduje boksarske zgodbe, pokloni se takrat preminulima Davidu Cassidyju in Malcolmu Youngu, spomni se mimobežnih srečanj s feni in natrosi še kup povsem naključnih, vsakdanjih (popotniških) utrinkov. Neambiciozno, toda v slogu, s katerim fene vedno prepriča, da mu prisluhnejo. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Kultura

    Parada futuristične elektronike

    Kakšen je vpliv novih tehnologij na naš vsakdan? Odgovore na to in podobna vprašanja so prejšnji teden na različnih ljubljanskih lokacijah, v razpravah, na predstavitvah in (filmskih) projekcijah, s kritičnim, aktivističnim predznakom iskali udeleženci festivala Grounded. Na temo tokratnega, drugega festivala »Intima v času umetne inteligence« so se deloma naslonili tudi nekateri glasbeni gostje, denimo programer, producent in eden vidnejših predstavnikov gibanja algorave Renick Bell. Predvsem petkov zaključni dogodek v metelkovskih klubih Monokel in Tiffany pa je bil osredotočen na klubsko kulturo oziroma najaktualnejšo elektronsko plesno glasbo. Imena nastopajočih, vsaj pri nas še razmeroma neznanih, so nagovarjala nišno občinstvo, sta pa napolnjena kluba potrdila zaupanje v izbor organizatorjev. Več

  • Goran Kompoš

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Plošča

    Gaye Su Akyol: İstikrarlı Hayal Hakikattir

    Ko je turška zvezdnica lani nastopila na Drugi godbi, ni bilo jasno le, da je izjemna pevka, temveč tudi, da jo spremlja izvrsten bend. Skupaj so zdaj posneli njeno tretjo ploščo, spet naslonjeno na samosvoje, posodobljeno križanje anatolskega in zahodnjaškega surf rocka. Popolne stvari se pač ne spreminjajo, za nameček pa je narava čisto vsake skladbe drugačna. Ker ima Akyol veliko povedati o političnih razmerah doma, čeprav o tem v skladbah govori v prispodobah, smo neturško govoreči poslušalci, žal, prikrajšani. Je pa res, da pesmi v angleščini gotovo ne bi delovale tako poetično kot v njenem maternem jeziku, sploh skupaj z očarljivo zvočno senzibilnostjo sodobnega Carigrada. Več

  • Goran Kompoš

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Plošča

    Različni ustvarjalci: Climax OST

    Eden pomembnejših atributov kultnega argentinsko-francoskega filmarja Gasparja Noéja je nedvomno občutek za izbiro glasbe: zdi se, da za vsak prizor v svojih filmih vedno najde pravi komad. Naj bo to klasična glasba Erika Satieja, ob kateri smo v Ljubezni gledali eksplicitne prizore spolnosti, ali pa klavstrofobičen techno Thomasa Bangalterja (polovica dvojca Daft Punk) v grotesknem prizoru nasilja v podtalnem gejevskem BDSM-klubu v filmu Nepovratno. Ja, Noé ima izbran glasbeni okus. Ko je letos popljuval R & B-soundtrack filma Črni panter, se je nanj vsul plaz kritik. Raje ima glasbo iz Lynchevega Eraserheada ali pa iz Kubrickovih in Carpenterjevih filmov. Da bo Noéjev novi film Vrhunec paša za ušesa, je bilo jasno, še preden je prišel na festivalska platna. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Dogodki

    Artrockovski krik

    Približno uro dolg nastop, s katerim je Anna Calvi minuli torek po dobrih štirih letih spet razprodala veliko dvorano Kina Šiška, je bil nekaterim mnogo prekratek. Drugi bi bili verjetno zadovoljni že samo s priredbo komada Ghost Rider kultnega sintpunk dvojca Suicide, s katero britanska glasbenica na aktualni turneji zaključuje svoje osupljive koncerte. Izvedba tega komada je popolna ilustracija njenega nastopa v malem. Je preplet surove energičnosti in krhke čutnosti, virtuozno zlitje krikov njene telecasterce in njenega glasu. Je demonstracija popolne uigranosti z izjemno spremljevalno skupino in rušenje rockovskih spolnih stereotipov z ekspresivno odrsko prezenco. Še posebej takrat, ko se po stezi, catwalku, z nad glavo dvignjeno kitaro sprehodi med svoje oboževalce na sredino dvorane. Več

  • Goran Kompoš

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Plošča

    Kelly Moran: Ultraviolet

    Ameriška skladateljica in multiinstrumentalistka je bila do zdaj opažena predvsem na newyorški avant glasbeni sceni. Pri New York Timesu so njeno lansko ploščo umestili celo med najboljša sodobna klasična dela. Zdaj pa se je z novo, šesto ploščo znašla v varstvu neodvisne elektronske velikanke Warp, kar ji je na široko odprlo vrata še v svet popularne(jše) glasbe. V artikuliranem raziskovanju zvočnosti prepariranega klavirja in svobodnejši, improzasnovi skladb njene bogate akademske izkušnje še vedno igrajo ključno vlogo, hkrati pa se z (ambientalnim) teksturiranjem in (newagerskim) sintanjem prikupi tudi ljubiteljem elektronike. Ali še raje občinstvu s posluhom za izvirno, radovedno in dodelano sodobno elektroakustično glasbo. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Kultura

    Ruska slika, ameriški zvok

    Čeprav pogosto nastopa v Ljubljani, so koncerti ameriškega kitarista, skladatelja in aktivista Marca Ribota vedno posebno doživetje. Ne le zato, ker se s svojim prepoznavnim, drznim kitarskim slogom mojstrsko znajde v raznoterih žanrih – jazz, (punk)rock, blues, filmska glasba –, temveč tudi zato, ker vsi njegovi projekti slonijo na zelo premišljenih namerah. Lep primer tega je njegova povsem nova plošča Songs of Resistance 1942 – 2018, za katero je s pomočjo kolegov – tudi dolgoletnega sodelavca Toma Waitsa – v luči aktualne Trumpove politike posnel priredbe uporniških, partizanskih in podobnih politično angažiranih skladb. Kljub novi plošči pa se nam je Ribot v metelkovskem klubu Gromka prejšnjo sredo predstavil s starejšim delom. Nemara tudi zato, ker je koncert sovpadel s 101. obletnico oktobrske revolucije, na kar nas je uvodoma opomnil Miha Zadnikar, vodja koncertne serialke Defonija, ki redno skrbi za obiskovalce z izbranimi glasbenimi okusi. Več

  • Goran Kompoš

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Plošča

    Marissa Nadler: For My Crimes

    Bostonska kantavtorica Marissa Nadler, nekakšna bolj prefinjena različica Lane Del Rey, je dovolj nišna, da ji ni treba spreminjati sloga in s tem novačiti novih poslušalcev. Morda ji bodo kakšnega novega prinesle Angel Olsen, Sharon Van Etten in Kristin Kontrol, gostujoče pevke na njeni osmi plošči, na kateri aranžmaje oklesti skorajda na minimum. Po zvočno baročnejši predhodnici, ki jo je predstavila tudi na koncertu v Ljubljani, nekoliko presenetljivo, kar pa ne pomeni, da je nova plošča zato kakorkoli podhranjena. Intimne, introspektivne zgodbe Nadlerjeve o njenih razpadlih zvezah imajo pač to moč, da poslušalca vedno znova potegnejo v svoj set. Ob zadržani zvočni spremljavi še lažje. Več

  • Goran Kompoš

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Plošča

    Julia Holter: Aviary

    To, da ameriška glasbenica in skladateljica rada ustvarja mimo pravil, je bilo jasno že po prejšnjih ploščah, s katerimi se je, z izvirno kombinacijo indie popa in sodobne komponirane glasbe, zelo prikupila poznavalcem in avanturistom. Takšnega križanja se je zdaj lotila še bolj brezkompromisno in radikalno. Aviary bo verjetno najbolj nenavadna, čudaška, (senzorično) brutalna, ampak hkrati tudi ena najlepših plošč, ki jih boste slišali letos. Julia Holter z njo, skupaj z gostujočimi somišljeniki, sestavi nekakšen zvočni vtis sedanje kaotičnosti sveta, ki ji botrujejo politični škandali, naravne katastrofe in vpitje neuslišanih glasov. Na prvi pogled nekoliko klišejski nastavek, a ta skozi vizijo Holterjeve dobi povsem nov zasuk. Več

  • Goran Kompoš

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Plošča

    Thom Yorke: Suspiria

    Suspiria je Yorkov prvi soundtrack za celovečerni igrani film. Na prvi pogled se zdi čudno, da je režiser Luca Guadagnino glasbo za predelavo Argentove kultne grozljivke zaupal prav njemu. Že vnaprej je bilo jasno, da se bodo feni izvirnika obregnili ob vsako najmanjšo podrobnost, kaj šele ob glasbo; to so za izvirnik posneli italijanski prog rockerji iz zasedbe Goblin in je obveljala za enega najbolj ikoničnih soundtrackov. Je pa prav tako jasno, da je Guadagnino zaradi razsežnosti projekta moral izkoristiti vsako priložnost za dodatno promocijo, zato vendarle ni težko razumeti, da je nalogo zaupal razvpitemu frontmanu zasedbe Radiohead – Čeprav Yorke s filmsko glasbo prej ni imel izkušenj. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Urša Premik

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Dogodki

    Kraljica techna?

    Dan po svojem nastopu na Kurzschlussu je belgijska techno zvezdnica Amelie Lens na družabnih omrežjih skromno in navdušeno sporočila, da na svoji premieri pred slovenskim občinstvom ni pričakovala tako množičnega in vznesenega odziva. Na prvi pogled simpatična izjava, ki pa bi bila lahko še lepša, če bi omenila tudi, da so na dvanajsturni techno veselici na razprodanem Gospodarskem razstavišču sete odvrteli tudi Valentino Kanzyani in še nekaj drugih domačih didžejev. Ampak po drugi strani ni dvoma o tem, da se je dogodka največ rejverjev udeležilo zaradi nje. To so navsezadnje razkrivali že transparenti »Amelie Lens, kraljica techna«, ki so se med njenim dveurnim setom ves čas dvigovali nad razplesano tritisočglavo množico. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Uroš Abram

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Portret

    Haiku Garden, bend

    Dobili smo se v vadbenem prostoru nad klubom Gala hala na ljubljanski Metelkovi, v katerem so nekaj dni pozneje razprodali promocijski koncert ob izidu svojega dolgometražnega prvenca Where If Not Now, kandidata za letošnjo domačo ploščo leta. Dodelanost in atraktivnost plošče pravzaprav nista presenečenje, kajti to, da je Haiku Garden eden najbolj vročih mladih bendov, je bilo poznavalcem domače glasbene scene jasno že jeseni leta 2015, ko je alternativni rockovski kvartet nastopil na turneji Klubskega maratona Radia Študent, ki po slovenskih klubih vsako leto pošlje najobetavnejše domače glasbene ustvarjalce. Več