Goran Kompoš

  • Goran Kompoš

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Alleged Witches: Initiation Rituals

    Kristjan Kroupa zdaj že slabo desetletje dokazuje, da se izvrstno znajde v številnih izpeljankah plesne elektronske glasbe, nedvomno pa pri tem močno izstopa izraz, ki se mu v zadnjih letih posveča pod imenom Alleged Witches, kar navsezadnje potrjujejo tudi odzivi uglednih tujih producentov. Čeprav se je v osnovi oprl na preizkušeni tribalni (minimal) techno, mu je iz njega uspelo iztisniti povsem izvirno estetiko, kar je danes, ko je bila plesna elektronika že tolikokrat obrnjena navzven in navznoter, dosežek, ki govori sam zase. Za nameček ne preseneti le z izvirnostjo, temveč še bolj z izjemnim občutkom za neustavljivi, tolkalsko poudarjeni, hipnotični plesni drajv, ki na tretji plošči oživi v doslej najlepši podobi. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Nik Erik Neubauer

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Dogodki

    Glasbe sveta za množice

    Konec prejšnjega tedna je ožje središče Ljubljane ponovno utripalo v ritmih, ki bi jih najlažje umestili v »glasbe sveta«, saj veste, tiste precej izmuzljive kategorije, po navadi uporabljene za vse, kar ni (popularna) anglo-ameriška glasba. Otipljivejše smernice verjetno razkrije ime festivala Noči v stari Ljubljani, podaljška oziroma strnjenega tridnevnega vrhunca festivala Poletje v stari Ljubljani, ki je tudi letos med junijem in septembrom močno zaznamovalo glasbeno dogajanje v prestolnici. Od četrtka do sobote se je predstavilo več kot sto petdeset ustvarjalcev, od tega velika večina glasbenikov, ki so na različnih prizoriščih, predvsem trgih, predstavili svoje različice raznoterih afriških, španskih, židovskih, bližnjevzhodnih, balkanskih, romskih, istrskih in podobnih godb. Več

  • Goran Kompoš

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    Različni izvajalci: Gathering 2

    Vsakoletni gathering, zbor domačih beatmejkerjev pod kuratorstvom založbe rx:tx, je spet proizvedel kompilacijsko ploščo, na kateri se je letos znašlo kar petnajst komadov in prav toliko različnih domačih avtorjev (še nekaj več, če preštejemo goste in člane veččlanskih zasedb). Skupni imenovalec ostajajo beati, si pa te pri založbi rx:tx razlagajo precej široko, razlog pa je deloma tudi to, da so jih prispevali ustvarjalci različnih generacijskih in izraznih profilov. Nekateri sledijo aktualnim trendovskim (traperskim) smernicam, drugi prisegajo na bolj starošolsko rapersko produkcijo, tretjim je blizu beatovska elektronika, vse to pa botruje užitkarskemu, dinamičnemu posluhu, ki ga lepo poveže premišljeno zaporedje. Več

  • Goran Kompoš

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Oh Sees: Face Stabber

    Kalifornijski psihedelični garažni rockerji so v dvaindvajsetih letih delovanja posneli prav toliko plošč. Zavidanja vredni števili, ki pa sta glede na raziskujoči ustvarjalni način delovanja zasedbe skoraj samoumevni. Ja, (Thee) Oh Sees ne mara pravil. To je z novo ploščo morda še očitnejše kot kadarkoli prej. Ni veliko bendov, ki bi si na isto ploščo upali stlačiti dvajsetminutne psihedelične jam sessione, dvominutne punkovske izbruhe in nekje na polovici med njimi ujete izpeljanke prog rocka, folka, free jazza in metala. Toda še bolj kot ta nenavadna žanrska križa(rje)nja je morda presenetljivo, da vse skupaj vedno zveni kot glasba Oh Sees. Za tiste z izbranim okusom brez vsakršnih zadržkov. Več

  • Goran Kompoš

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Blanck Mass: Animated Violence Mild

    Benjamin Power, polovica britanskega dvojca Fuck Buttons, ki se je na začetku desetletja s svojimi hrupnimi sunki nekoliko presenetljivo znašel celo v mainstreamu, na solističnih ploščah še z brutalnejšo vnemo ozvočuje zadnji stadij evolucije človeštva. V spremnem zapisu ob izidu četrte plošče na podlagi prispodob iz Rajskega vrta razmišlja o uničujočih posledicah turbopotrošništva, to brezizhodno razpoloženje pa – sicer nekoliko naivno, a hkrati učinkovito – uokviri v glasbo apokaliptičnih razsežnosti. Hrupno tektoniko tokrat postavi na (retro)elementih industriala, EBM-a, evforične melodike in kričavih vokalov, vse skupaj pa s prepoznavno (pop) senzibilnostjo poveže v še vedno razmeroma svež izraz. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Bernarda Conič

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Dogodki

    Živahni elektronski utrip

    Prejšnji teden je glasbeno dogajanje močno zaznamoval festival od:vod, ki se je po prvih dveh letih iz Soške doline (zaradi objektivnih razlogov) preselil v Ljubljano. Njegov organizator, kolektiv Phi, ki med klubsko sezono prireja dogodke v klubu K4, je med sredo in nedeljo na različnih lokacijah gostil okoli štirideset domačih in tujih producentov in didžejev ter dva benda. Popoldansko-večerni del festivala se je vsak dan med šestnajsto uro in polnočjo dogajal na dveh prizoriščih v – za tovrstne dogodke sicer skoraj povsem neizkoriščenem – parku Tivoli, dogajanje pa se je med polnočjo in jutranjimi urami nato preselilo še v klube na Metelkovi, v K4, Božidarja in Cirkulacijo2. Po petih dneh in nočeh razvajanja z različnimi izpeljankami elektronske plesne glasbe ni bilo težko oblikovati sklepa, da bi tak festival, sploh v zaspanih poletnih mesecih, moral postati stalnica ljubljanske poletne glasbene ponudbe. Več

  • Goran Kompoš

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Datach’i: Bones

    Širše občinstvo elektronskim producentom pogosto očita, da njihova glasba zveni, kot da so jo ustvarili stroji in ne ljudje. Mednje s kompleksno IDM-ovsko in breakcorovsko ritmiko že dve desetletji nedvomno sodi tudi ameriški producent in oblikovalec zvoka Datach’i. Bo pa to verjetno zdaj vsaj deloma spremenila plošča Bones, ki jo je posvetil svojemu nadavno preminulemu očetu. Tudi to je sicer v celoti posnel z modularnim sintetizatorjem, toda zaradi močno poudarjene tople, nostalgične melodike po zgledu dvojca Boards of Canada je njegova glasba zdaj veliko bolj čustvena. Ni presenetljivo, da se je plošča zato (upravičeno) že znašla med resnimi kandidati za letošnji najboljši elektronski album. Več

  • Goran Kompoš

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Različni izvajalci: Once Upon a Time in ... Hollywood (OST)

    Glasba, ki jo Quentin Tarantino uporabi v filmih, je za številne njegove fene skoraj tako vznemirljiva kot filmi sami. Tudi režiser pravi, da je na soundtracke enako ponosen kot na filme. Številnih prizorov iz njegovih filmov si sploh ne bi mogli več predstavljati brez skrbno izbranih skladb in obratno. Ob komadu Stuck in the Middle with You se nas večina najbrž najprej spomni na mesarski prizor z Michaelom Madsenom v Steklih psih. Bowiejevega komada Cat People (Putting Out Fire) verjetno nikoli več ne bomo poslušali brez misli na goreče nacije v Neslavnih barabah. Podobnih genialnih povezav glasbe in filmskih prizorov se je v Tarantinovi karieri nabralo ogromno, zdaj jim jih bomo dodali še kakšen ducat iz novega filma Bilo je nekoč ... v Hollywoodu. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Dogodki

    Jazzovsko ohlajanje glav

    Ožje središče Ljubljane poleti, z izjemo Pritličja in priložnostno Škuca, kljub obilici koncertov žal ne slovi kot destinacija, ki bi privabljala glasbene radovedneže. Kar ne pomeni, da tam občasno ni mogoče slišati drznejših nastopov, je pa treba vzeti v zakup dejstvo, da se koncerti tam večinoma dogajajo na prostem in morajo že zato nagovarjati čim širši profil obiskovalcev. Najdejavnejši ponudnik je projekt Imago Sloveniae – Podoba Slovenije, ki v okviru festivala Poletje v stari Ljubljani na različnih lokacijah gosti domače in tuje glasbenike v polju jazzovske, klasične in etno glasbe. Prejšnji petek je na Jazz odru na Starem trgu nastopil italijanski trojec D.O.V.E. – Drums Organ Vibes Ensemble in s svojo do poletja prijazno glasbo ter neobičajno kombinacijo inštrumentov očaral kakšnih sto obiskovalcev. Več

  • Goran Kompoš

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Clark: Kiri Variations

    Elektronski producenti v polje akustične glasbe pogosto vstopijo zato, ker jim na domačem terenu zmanjka zanimivih zamisli. Za Britanca Chrisa Clarka, ki elektronski avanturizem širi že skoraj dve desetletji, to gotovo ne drži. V svet akustike ga je pred tremi leti zapeljal soundtrack za serijo The Last Panthers, zdaj pa še nekaj korakov dlje naredi s ploščo, katere osnutek je lani nastavil z glasbo za krimi serijo Kiri. Elektroniko tukaj skoraj povsem zamenjajo klavir, čembalo, strunska glasbila in (prvič) njegov glas, ki jih s prepoznavno, radovedno zvočno manipulacijo sestavi v introspektiven horror ambient folk, poln osupljivih zvočnih detajlov in izvirnih skladateljskih postopkov. Akustika za sladokusce! Več