Goran Kompoš

  • Goran Kompoš

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Oh Sees: Face Stabber

    Kalifornijski psihedelični garažni rockerji so v dvaindvajsetih letih delovanja posneli prav toliko plošč. Zavidanja vredni števili, ki pa sta glede na raziskujoči ustvarjalni način delovanja zasedbe skoraj samoumevni. Ja, (Thee) Oh Sees ne mara pravil. To je z novo ploščo morda še očitnejše kot kadarkoli prej. Ni veliko bendov, ki bi si na isto ploščo upali stlačiti dvajsetminutne psihedelične jam sessione, dvominutne punkovske izbruhe in nekje na polovici med njimi ujete izpeljanke prog rocka, folka, free jazza in metala. Toda še bolj kot ta nenavadna žanrska križa(rje)nja je morda presenetljivo, da vse skupaj vedno zveni kot glasba Oh Sees. Za tiste z izbranim okusom brez vsakršnih zadržkov. Več

  • Goran Kompoš

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Blanck Mass: Animated Violence Mild

    Benjamin Power, polovica britanskega dvojca Fuck Buttons, ki se je na začetku desetletja s svojimi hrupnimi sunki nekoliko presenetljivo znašel celo v mainstreamu, na solističnih ploščah še z brutalnejšo vnemo ozvočuje zadnji stadij evolucije človeštva. V spremnem zapisu ob izidu četrte plošče na podlagi prispodob iz Rajskega vrta razmišlja o uničujočih posledicah turbopotrošništva, to brezizhodno razpoloženje pa – sicer nekoliko naivno, a hkrati učinkovito – uokviri v glasbo apokaliptičnih razsežnosti. Hrupno tektoniko tokrat postavi na (retro)elementih industriala, EBM-a, evforične melodike in kričavih vokalov, vse skupaj pa s prepoznavno (pop) senzibilnostjo poveže v še vedno razmeroma svež izraz. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Bernarda Conič

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Dogodki

    Živahni elektronski utrip

    Prejšnji teden je glasbeno dogajanje močno zaznamoval festival od:vod, ki se je po prvih dveh letih iz Soške doline (zaradi objektivnih razlogov) preselil v Ljubljano. Njegov organizator, kolektiv Phi, ki med klubsko sezono prireja dogodke v klubu K4, je med sredo in nedeljo na različnih lokacijah gostil okoli štirideset domačih in tujih producentov in didžejev ter dva benda. Popoldansko-večerni del festivala se je vsak dan med šestnajsto uro in polnočjo dogajal na dveh prizoriščih v – za tovrstne dogodke sicer skoraj povsem neizkoriščenem – parku Tivoli, dogajanje pa se je med polnočjo in jutranjimi urami nato preselilo še v klube na Metelkovi, v K4, Božidarja in Cirkulacijo2. Po petih dneh in nočeh razvajanja z različnimi izpeljankami elektronske plesne glasbe ni bilo težko oblikovati sklepa, da bi tak festival, sploh v zaspanih poletnih mesecih, moral postati stalnica ljubljanske poletne glasbene ponudbe. Več

  • Goran Kompoš

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Datach’i: Bones

    Širše občinstvo elektronskim producentom pogosto očita, da njihova glasba zveni, kot da so jo ustvarili stroji in ne ljudje. Mednje s kompleksno IDM-ovsko in breakcorovsko ritmiko že dve desetletji nedvomno sodi tudi ameriški producent in oblikovalec zvoka Datach’i. Bo pa to verjetno zdaj vsaj deloma spremenila plošča Bones, ki jo je posvetil svojemu nadavno preminulemu očetu. Tudi to je sicer v celoti posnel z modularnim sintetizatorjem, toda zaradi močno poudarjene tople, nostalgične melodike po zgledu dvojca Boards of Canada je njegova glasba zdaj veliko bolj čustvena. Ni presenetljivo, da se je plošča zato (upravičeno) že znašla med resnimi kandidati za letošnji najboljši elektronski album. Več

  • Goran Kompoš

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Različni izvajalci: Once Upon a Time in ... Hollywood (OST)

    Glasba, ki jo Quentin Tarantino uporabi v filmih, je za številne njegove fene skoraj tako vznemirljiva kot filmi sami. Tudi režiser pravi, da je na soundtracke enako ponosen kot na filme. Številnih prizorov iz njegovih filmov si sploh ne bi mogli več predstavljati brez skrbno izbranih skladb in obratno. Ob komadu Stuck in the Middle with You se nas večina najbrž najprej spomni na mesarski prizor z Michaelom Madsenom v Steklih psih. Bowiejevega komada Cat People (Putting Out Fire) verjetno nikoli več ne bomo poslušali brez misli na goreče nacije v Neslavnih barabah. Podobnih genialnih povezav glasbe in filmskih prizorov se je v Tarantinovi karieri nabralo ogromno, zdaj jim jih bomo dodali še kakšen ducat iz novega filma Bilo je nekoč ... v Hollywoodu. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Dogodki

    Jazzovsko ohlajanje glav

    Ožje središče Ljubljane poleti, z izjemo Pritličja in priložnostno Škuca, kljub obilici koncertov žal ne slovi kot destinacija, ki bi privabljala glasbene radovedneže. Kar ne pomeni, da tam občasno ni mogoče slišati drznejših nastopov, je pa treba vzeti v zakup dejstvo, da se koncerti tam večinoma dogajajo na prostem in morajo že zato nagovarjati čim širši profil obiskovalcev. Najdejavnejši ponudnik je projekt Imago Sloveniae – Podoba Slovenije, ki v okviru festivala Poletje v stari Ljubljani na različnih lokacijah gosti domače in tuje glasbenike v polju jazzovske, klasične in etno glasbe. Prejšnji petek je na Jazz odru na Starem trgu nastopil italijanski trojec D.O.V.E. – Drums Organ Vibes Ensemble in s svojo do poletja prijazno glasbo ter neobičajno kombinacijo inštrumentov očaral kakšnih sto obiskovalcev. Več

  • Goran Kompoš

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Clark: Kiri Variations

    Elektronski producenti v polje akustične glasbe pogosto vstopijo zato, ker jim na domačem terenu zmanjka zanimivih zamisli. Za Britanca Chrisa Clarka, ki elektronski avanturizem širi že skoraj dve desetletji, to gotovo ne drži. V svet akustike ga je pred tremi leti zapeljal soundtrack za serijo The Last Panthers, zdaj pa še nekaj korakov dlje naredi s ploščo, katere osnutek je lani nastavil z glasbo za krimi serijo Kiri. Elektroniko tukaj skoraj povsem zamenjajo klavir, čembalo, strunska glasbila in (prvič) njegov glas, ki jih s prepoznavno, radovedno zvočno manipulacijo sestavi v introspektiven horror ambient folk, poln osupljivih zvočnih detajlov in izvirnih skladateljskih postopkov. Akustika za sladokusce! Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Dogodki

    Med folkom in sevdahom

    Igor Božanić oziroma Sir Croissant je kljub temu, da za zdaj še ni veliko nastopal, nase že pred časom opozoril tako doma v BiH in tudi na Hrvaškem. Verjetno bi nastopal pogosteje, ker pa je šele letos postal polnoleten, so ga bolj kot glasbeni odri morale zanimati šolske klopi. V Sloveniji je – po letošnjih koncertih na festivalih Ment in In memoriam prof. Peter Hafner v Škofji Loki – minuli ponedeljek nastopil šele tretjič. Očitno pa je kakšnih sedemdeset obiskovalcev, ki so se v popolni tišini posedli okoli odra na Letnem vrtu Gala hale, zelo dobro vedelo, po kaj so prišli. Že po uvodni skladbi je bilo namreč jasno, zakaj mu pravijo »banjaluški kantavtorski biser« in zakaj so ga organizatorji gostili v okviru tamkajšnjega novega koncertnega cikla Intimno. Več

  • Goran Kompoš

    2. 8. 2019  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    FFX: Crossroads

    Vokalistka in producentka GPNGPN ter producent Loutseau sta se skupnega ustvarjanja pod imenom FFX lotila pred štirimi leti v Ljubljani, nato pa sta se preselila v Berlin in se začela s priložnostnimi nastopi uveljavljati na tamkajšnji klubski sceni. Tam jima je pot prekrižala prodorna argentinska glasbenica Catnapp in jima zdaj pri svoji založbi izdala dolgometražni prvenec, na katerem z logiko »manj je več« elegantno povežeta prvine R & B-ja, trapa in bassa. Rezultat je izrazito razpoloženjska, darkerska plošča, ki bo kljub pop apilu verjetno nagovorila predvsem občinstvo s posluhom za aktualne, alternativne R & B-trende. Mladostni in hkrati zreli hedonizem za izbran okus. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Borut Krajnc

    2. 8. 2019  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Dogodki

    Zulu penetracija

    Peta sezona serije Selekcija, v okviru katere klub Pritličje s koncerti na prostem gosti ustvarjalce sodobne elektronske glasbe, je z letošnjima prvima dvema dogodkoma brezkompromisno zarezala v turistično idilo Mestnega trga. Junija je s svojim medžanrskim avanturizmom tam najprej šarmirala izvrstna londonsko-berlinska glasbenica Perera Elsewhere, prejšnji četrtek pa je stopnišče Rotovža zatresel prodorni južnoafriški dvojec FAKA. Za to, da so bili obiskovalci (in oprema) ogreti na delovno temperaturo, je pred njim poskrbel hišni dvojec Warrego Valles, ki med drugim kroji glasbeni program v Pritličju, v zadnjem času pa vse opaznejši postaja tudi v tujini – nedavno so ga denimo izpostavili na prvi strani priljubljenega glasbenega portala Bandcamp. Ta se tokrat sicer ni predstavil s svojo glasbo, temveč, kot je narekovala priložnost, s setom atraktivnih izpeljank južnoafriškega housa. Več

  • Goran Kompoš

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Brian Eno: Apollo: Atmospheres & Soundtracks – Extended Edition

    Brian Eno je pri ustvarjanju vedno raje gledal naprej kot nazaj. Tokrat je naredil izjemo. Zaradi 50. obletnice pristanka na Luni in ker je leta 1983 skupaj z bratom Rogerjem in Danielom Lanoisom, dolgoletnim sodelavcem, cenjenim kanadskim producentom in kitaristom, posnel glasbo za dokumentarni film o Nasinem programu Apollo. Ker je bil odziv na kolaž videoposnetkov Apollovih odprav in glasbe slab, so film nadgradili s posnetki intervjujev z astronavti in ga na platna poslali šest let pozneje, je pa glasba medtem že zaživela svoje življenje. Še veliko živahnejše po tem, ko se je Ewan McGregor ob sublimnih teksturah skladbe Deep Blue Day v filmu Trainspotting potopil v straniščno školjko. Skladbe s soundtracka so se pozneje znašle še v drugih kultnih filmih, navdihnile četo glasbenikov, plošča pa danes velja za klasiko ambientalne glasbe in eno najbolj prepoznavnih in priljubljenih Enovih del. Zdaj so jo za ponatis zvočno izboljšali, Eno pa se je prvič po 36 letih spet sešel z bratom in Lanoisom in skupaj so za razširjeno različico plošče posneli 11 novih skladb. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Dogodki

    Poletna punk poezija

    Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko obiskovalcev se je torkovega koncerta Shilpe Ray udeležilo zato, ker so ameriško glasbenico indijskih korenin leta 2013 slišali na koncertu Nicka Cava in njegove zasedbe The Bad Seeds v Hali Tivoli. O tem, da si je na račun sodelovanja s Cavom, ki ji je solistični prvenec It’s All Self Fellatio (2013) objavil pri svoji založbi Bad Seeds Ltd., gotovo pridelala nove privržence, sicer ni dvoma. Je bilo pa na takratnem koncertu, kjer je nastopila v vlogi predskupine, očitno, da so jo Cavovi feni precej grdo zignorirali. Ja, verjetno bi ji mnogo več simpatij namenili privrženci Cavove prejšnje, bolj surove, umazane in punkovsko razposajene zasedbe The Birthday Party. Podoben vtis je pustil tudi njen torkov nastop na lepo zapolnjenem Letnem vrtu Gala hale. Več

  • Goran Kompoš

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Kokoko!: Fongola

    Kongovska zasedba Kokoko!, ena od favoritinj lanske Druge godbe, na dolgometražnem prvencu izvrstno ulovi vse tiste adute, ki so jo v zadnjih dveh letih izstrelili na (evropska) festivalska prizorišča. V srčiki plošče utripajo karnevalski (poli)ritmi, DIY-rešitve z doma izdelanimi glasbili in uporniška energija s kinšaskih ulic, vse to pa s privlačnimi in poznavalskimi elektronskimi posegi spretno nadgradi francoski producent Debruit. Včasih pobudo prevzame elektronika klubskega izvora, včasih posodabljanje afriških tradicij in še večkrat subtilno križanje obojega, rezultat pa je plesna, poltično angažirana plošča, ki ponudi avtentično glasbeno izkušnjo sodobnih Kinšase in Konga. Več

  • Goran Kompoš

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Cassius: Dreems

    Ušesa ljubiteljev plesne glasbe so bila konec devetdesetih let usmerjena proti pariškim house mojstrom, ki so s klubsko dediščino in pop senzibilnostjo osvajali vrhove glasbenih lestvic. V ospredju burnega dogajanja je bila prijateljska tekmovalnost med dvojcema Daft Punk, ki je pozneje z vijugo v pop postal svetovna senzacija, in Cassius, ki je v naslednjem desetletju poniknil v pozabo. S povratniško ploščo je nato pred tremi leti neuspešno pokukal v (daftpunkovski) pop, z novo ploščo pa se je zdaj vrnil k prefinjenemu, igrivemu housu s svojih začetkov. Ker se je tik pred izidom smrtno ponesrečil eden od članov, se zdaj vsekakor zdi prav, da Cassius še zadnjič slišimo v njegovi najprepoznavnejši podobi. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Dogodki

    Vrtna (ob)bluesovska idila

    Ljubljančani smo še pred nekaj leti obupovali nad pomanjkanjem koncertov v poletnih mesecih, zdaj pa skoraj vsak dan lahko izbiramo med kopico dogodkov. Eno dejavnejših poletnih prizorišč je tudi letos klub Gala hala na Metelkovi oziroma njegov Letni vrt, prikupna urbana oaza, kjer se na odru vsak večer izmenjujejo glasbeniki in didžeji najrazličnejših profilov. Letos so svojo ponudbo obogatili tudi s koncertnim ciklom Intimno, v okviru katerega gostijo zanimive balkanske glasbenike, minuli ponedeljek niškega posebneža Dimitrija Simovića oziroma njegov – tokrat v trio razširjen – solistični projekt Dimitrije Dimitrijević. Težko bi si izmislili lepšo kombinacijo prizorišča, razpoloženja in glasbe. Več

  • Goran Kompoš

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča

    The Black Keys: ’Let’s rock’

    Uspeh, razprodani stadioni in turneje so v delovanje dvojca The Black Keys prinesli veliko rutine. Preveč. Zato sta si Auerbach in Carney vzela premor, se posvetila stranskim projektom in delu z drugimi glasbeniki, konec lanskega leta pa sta se za slab mesec brez producenta in velikih ambicij spet skupaj zaprla v studio in posnela deveto – precej ziheraško – ploščo. Z vrnitvijo k surovejši kombinaciji bobnov, kitare, rifov in h klasičnemu, garažnemu blues rocku, vračata upanje starejšim fenom, hkrati pa zaradi pop oblike in senzibilnosti nove skladbe niso prezahteven zalogaj za njuno mainstreamovsko občinstvo. Soliden kompromis in potrditev tega, da je dvojec očitno dobil svež zagon. Več

  • Goran Kompoš

    5. 7. 2019  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

    Drago Ivanuša: La Bête Humaine

    Skladatelj, harmonikar in pianist Drago Ivanuša je eden naših najdejavnejših glasbenih ustvarjalcev. Redno sodeluje z gledališčniki, koreografi, filmarji in glasbeniki različnih pedigrejev, zdaj pa je posnel še solistično klavirsko ploščo La Bête Humaine, za katero je navdih našel v istoimenskem filmu Jeana Renoirja iz leta 1938. Občutek tesnobe, ki je takrat zaradi bližajoče se vojne ohromil Evropo, z natančnim, poznavalskim križanjem (avantovskega) jazza in klasične glasbe – deloma po naukih mojstrov Charlesa Mingusa in Billa Evansa – poveže z negotovostjo sedanjega časa in to virtuozno ujame v menjavah tempa in razpoloženj. Plošča za klavirske sladokusce in še en izvrsten vpogled v širino Ivanuševega ustvarjanja. Več

  • Goran Kompoš

    5. 7. 2019  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

    Thom Yorke: Anima

    Urnik Thoma Yorka je zdaj, ko je dopolnil petdeset let, verjetno bolj natrpan kot kadarkoli doslej. Potem ko je pred tremi leti izdal zadnjo ploščo z matično zasedbo Radiohead, sta najprej sledili obsežni svetovni turneji, konec lanskega leta pa je veliko pozornosti pritegnil s prvim soundtrackom za celovečerni film, rimejk horor klasike Suspiria. Aprila je francoski sestrski klavirski duo Katia and Marielle Labeque premierno izvedel njegovo prvo klasično skladbo. Začele naj bi se tudi priprave na prihodnje leto, ko bo Radiohead proslavil dvajseto obletnico izida prelomne plošče Kid A, ki je končala na vrhu številnih lestvic najboljših plošč prejšnjega desetletja. Zdaj pa je Yorke našel čas še za to, da je posnel tretjo solistično ploščo. Ta ne kaže nobenih znakov tega, da je z njo hitel. Celo nasprotno – Anima je brez dvoma najbolj dodelana Yorkova solistična plošča doslej. Več

  • Goran Kompoš

    5. 7. 2019  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Dogodki

    Plavajoči synthpop

    Ponedeljkov koncert domačih sintpoperjev, skupine Futurski, je bil obarvan turistično; vrhunec turistične sezone, nastop na Ljubljanici, eni najbolj priljubljenih turističnih točk v prestolnici, in za nameček predstavitev kvartetove nove plošče Emotional Tourist. Turistov nismo preštevali, je bilo pa med nekaj sto obiskovalci verjetno več domačinov, ki so tja prišli, da bi preverili, kako v živo zvenijo skladbe z druge (male) plošče – sodeč po obiskanosti koncertov – zelo priljubljene zasedbe. Bilo je sentimentalno, celo nekoliko osladno, naravnost za turistične razglednice, toda narejeno z občutkom: nikoli čez mero dobrega okusa. Več

  • Goran Kompoš

    21. 6. 2019  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Bruce Springsteen: Western Stars

    Springsteen pri devetinšestdesetih ne kaže nobenih znakov upočasnjevanja. Po prejšnji plošči izpred petih let sta za njim dve (razprodani) turneji, (bestseler) avtobiografija, hit predstava na Broadwayu in zdaj še nova plošča, ki po vsej tej pozornosti zveni kot Bruceova tiha, nevpijoča, intimna kontemplacija. Tokrat iz svojih izmišljenih likov ne dela junakov. Postavi jih na obrobje ameriškega zahoda, kjer z iskrenostjo prisluhne njihovim zgodbam, ki jih spremljajo cinematični, orkestralni aranžmaji z okusom po ameriškem baladnem pop folku s konca šestdesetih. Plošča, s katero Springsteen iz svojega rokava potegne še enega aduta. Več

  • Goran Kompoš

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Earth: Full Upon Her Burning Lips

    Nosilni steber izraza kultnih dronerjev Earth so že od začetka razvlečeni, hipnotični in predvsem do milimetra natančno ukrojeni kitarski rifi Dylana Carlsona. Od druge inkarnacije zasedbe na začetku novega tisočletja pa nosijo skoraj enako težo še prostorni ritmi bobnarke Adrienne Davies, ob Carlsonu članice benda z najdaljšim stažem. Dvojec je že s prejšnjimi izdajami širil izraz s pomočjo gostujočih glasbenikov, zato ni presenetljivo, da se je z novo ploščo, s katero je vstopil v trideseto leto delovanja zasedbe, odločil predstaviti v svoji najelementarnejši različici. S slečeno zvočno podobo, zaradi katere dialog obeh osrednjih članov zasedbe postane še bolj luciden in bogat kot v preteklosti. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Maša Gojić

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Dogodki

    »Horror glasba na rižu«

    Kolektiv Stiropor, ki skrbi za apetite fenov drznejšega konca (plesne) elektronike in beatsov, v promocijo svojega dogodka Small But Hard Invasion prejšnji petek v klubu Channel Zero na Metelkovi ni vložil prav veliko napora. Verjetno tudi zato, ker mu je bilo že vnaprej jasno, da je glasba, za katero je tokrat angažiral japonska samuraja DJ Die Soona in DJ Scotch Bonneta, preprosto preveč bizarna, ekscentrična in prezahtevna za to, da bi lahko nagovorila širše občinstvo. Ja, oba producenta in didžeja nagovarjata butične poslušalce. Ampak po koncu njunih nastopov je bilo enako jasno tudi to, da je tokratna japonska invazija v klubu Channel Zero zagotovo poskrbela za najbolj svež in zabaven petkov dogodek v Ljubljani. Več

  • Goran Kompoš

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Cate Le Bon: Reward

    Valižanska kantavtorica Cate Le Bon se je po prejšnji plošči Crab Day (2016) umaknila na severnoangleško podeželje in se tam posvetila rezbarjenju, kiparjenju in ustvarjanju novih skladb. Zato ni presenetljivo, da te močno zaznamujeta temi osamljenosti in izoliranosti, ki pa v izvedbi Le Bonove kljub melanholični podstati poslušalca poneseta. Deloma zaradi lahkotnih neopsihedeličnih aranžmajev, ujetih v klasično folkovsko obliko skladb iz zlatih sedemdesetih let, deloma zaradi prikupne melodičnosti, skozi katero tudi na tiste najbolj travmatične trenutke plošče posije žarek optimizma. Več

  • Goran Kompoš

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Skepta: Ignorance Is Bliss

    Skeptova prejšnja plošča Konnichiwa (2016) je bila hit. Oborožena s kopico uspešnic se je znašla tik pod vrhom britanske lestvice albumov, si pridelala nagrado mercury za najboljšo britansko ploščo in zvok grima še bolj približala severnoameriškim hiphoperjem. A bila je predvsem britanska plošča; z njo je Skepti z odkopavanjem (svojih) grimerskih korenin uspelo ujeti motiv sodobnega Londona in tamkajšnje hiphop skupnosti, za ustvarjanje navdihniti grimerski podmladek in prepričati britansko glasbeno industrijo, naj talente začne novačiti med domačimi glasbeniki. Kakšna je lahko naslednica ali celo presežek plošče, ki je bila deležna tolikšnega odziva in tako hvaljena? Zdi se, da severnolondonski MC in producent temu ni posvečal pretirane pozornosti. Raje si je vzel čas za to, da je z novo ploščo izklesal novo, samostojno zgodbo. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Dogodki

    Turbo trap?

    Petkov nastop najpopularnejšega hrvaškega raperja Vojka V v napolnjenem Kinu Šiška je bil že njegov tretji na naših odrih v zadnjega pol leta, in sodeč po njegovi pripombi, tudi najboljši. No, ker se je s tem pohvalil že nekje okoli tretjega komada, ga je bilo treba vzeti z nekaj rezerve. Ja pa obenem res, da si stvari v življenju in karieri tega štiriintridesetletnega splitskega emsija in producenta v zadnjem letu sledijo s svetlobno hitrostjo. Vse po zaslugi plošče Vojko, za katero je letos prejel kar tri najpomembnejše hrvaške glasbene nagrade Porin, med drugim tudi za album leta. Po kriteriju priljubljenosti in glede na vročični odziv občinstva na petkovem koncertu, ki je skupaj z Vojkom prepevalo njegove refrene, vsekakor upravičeno. Več

  • Goran Kompoš

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    Carly Rae Jepsen: Dedicated

    Po skupni turneji s Katy Perry in štiri leta po plošči E•MO•TION, ki jo je marsikdo razglasil za enega največjih pop presežkov tega tisočletja, se kanadska zvezdnica Carly Rae Jepsen vrača s četrto ploščo. Tudi na tej – s četico hitovskih producentov in piscev pesmi – ostaja zvesta romantičnim najstniškim popevkam in formatu lahkotnega radijskega popa, po novem v sodobnejši in še bolj obrtniško dodelani preobleki. Sintpopa z okusom po osemdesetih letih je zdaj le še za vzorec, namesto tega pa veliko večjo vlogo dobijo igrivi diskoidni EDM-ovski aranžmaji. Verjetno premalo pompozno za to, da bi se Carly Rae Jepsen prebila v prvo vrsto pop div, zagotovo pa bo plošča med poletnim potepanjem krajšala čas marsikateri družinici. Več

  • Goran Kompoš

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    balans: a vam je jasno

    Ob poslušanju tretjega dolgometražca zasedbe balans se porodi domneva, da ga je ljubljanski dvojec precej verjetno izoblikoval na podlagi izkušenj, ki jih je pridobil z nedavno udeležbo na Klubskem maratonu Radia Študent in festivalu Ment. Predvsem prvo polovico plošče zaznamujejo kompaktni, postpunkovski komadi z okusom po zlatem obdobju Madchestra. Druga polovica ponudi uravnoteženje v prepoznavnejši, psihedelični, mistični noisepopovski podobi, značilni za newyorške glasbene posebneže z začetka tisočletja. No, dvojec oba dela plošče lepo poveže z lo-fi estetiko, dadaističnimi, humornimi in angažiranimi besedili in s še večjim pogumom pri raziskovanju svojih inštrumentov in glasov. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Dogodki

    Genialni šovmen

    Benjamin Clementine, angleški glasbeni posebnež, pevec, pianist in skladatelj, je pri nas prvič nastopil pred poldrugim letom, ko je v napolnjenem Kinu Šiška predstavljal svojo drugo ploščo I Tell a Fly. Ker je to (za zdaj) njegova zadnja plošča, nas je nedavno nekoliko presenetila napoved o njegovem ponovnem obisku naših odrov. Še bolj zato, ker naj bi se koncert zaradi intimnejše narave akustičnega nastopa z godalnim kvintetom zgodil v Cvetličarni. Na koncu so organizatorji zaradi velikega zanimanja koncert prestavili v Kino Šiška, kjer je Clementine spet nastopil v polni dvorani. In najbrž bi jo napolnil tudi, če bi tam spet nastopil že prihodnji mesec. Ja, ko enkrat v živo slišiš njegov osupljivi glas in vidiš njegovo teatralno, enigmatično odrsko prezenco, se priložnosti za to, da ju ponovno izkusiš, preprosto ne moreš upreti. Več

  • Goran Kompoš

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Shekuza: De Sica

    Miha Šajina alias Shekuza, ki ga širše občinstvo pozna kot klaviaturista rock posebnežev Moveknowledgement in kot neutrudnega techno didžeja, s svojim solističnim prvencem zdaj nagovarja predvsem elektronske sladokusce. Čeprav se s ploščo De Sica poznavalsko loti raznoterih elektronskih slogov, tudi tistih prikrojenih za plesišča, se dobršen del njenega šarma namreč skriva v sami zasnovi, ki je v celoti osredinjena okoli vijačenja in delikatnega oblikovanja zvoka z modularnim sintetizatorjem. Sta pa Shekuzov zahtevni in zamudni študij inštrumenta ter njegovo podrobno poznavanje sodobnih elektronskih smernic hkrati dobra razloga za to, da plošča ne bo zapihala le na duše elektronskih piflarjev. Več

  • Goran Kompoš

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Holly Herndon: PROTO

    Umetna inteligenca tudi v svetu glasbe že dolgo ni več novost. Od prvih računalniško ustvarjenih kompozicij pred več kot pol stoletja smo dosegli stopnjo, ko je najnovejša tehnologija z analizo ogromne količine zbranih podatkov postala tako rekoč sestavni del ustvarjanja generičnih mainstream hitov. Čas, ko bo UI sposobna povsem izločiti človeški dejavnik, je vse bližji. O filozofskih, pa tudi povsem praktičnih vidikih tega trenutka se na svoji novi, tretji plošči sprašuje ameriška elektronska skladateljica Holly Herndon. Ta je ploščo zasnovala v sodelovanju z UI-sistemom, ki ga je v zadnjih treh letih razvila skupaj s še z dvema programerjema in ga ljubkovalno poimenovala Spawn. Gre za sistem, ki je sposoben skoraj popolne avtonomije, zato plošča ponudi nekaj osupljivih trenutkov. Ker pa ga je glasbenega jezika naučila Herndonova, končni rezultat vendarle ni bistveno drugačen od tega, kar je prodorna glasbenica ponudila na prejšnjih ploščah. Več