Goran Kompoš

  • Goran Kompoš

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Plošča

    Cypress Hill: Elephants on Acid

    O tem, da se je ena najbolj priljubljenih raperskih skupin iz devetdesetih let z novo ploščo namenila zaznamovati okroglo tridesetletnico, ni dvoma. Vendar to še ne pomeni, da je Cypress Hill z njo hitel. Napovedoval jo je že vsaj pet let, v tem času pa je DJ Muggs, ki je po štirinajstih letih spet prevzel producentsko taktirko, bite snemal z lokalnimi glasbeniki v Egiptu. Izkupiček je temačna, razpoloženjsko naporna, toda suverena ekskurzija v starošolski rap, s katero si zvezdniki najbrž ne bodo pomladili občinstva, bodo pa njihove vrnitve v formo veseli stari privrženci. Tudi tisti, ki so si obetali zapohane gruvačine po zgledu onih iz skupininih zgodnejših dni. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Dogodki

    Kantavtorstvo največjega kalibra

    Koncert kultnega ameriškega kantavtorja Marka Kozelka, ki se je slovenskemu občinstvu prejšnjo sredo premierno predstavil s svojim aktualnim projektom Sun Kil Moon, se je začel z nepričakovanim soočenjem. Še preden je odrecitiral uvodno skladbo Daffodils, je fotografu pod odrom tečno zabrusil, naj »odjebe«. Pri tem je bil bolj zastrašujoč kot korejski boksar, od katerega si je sposodil ime, in vseh preostalih boksarjev, ki jih pogosto omenja v svojih pesmih. Ampak to je Kozelek, kot ga poznamo, tudi ko se je fotografu pozneje opravičil za svoj izbruh. Impulziven in racionalen, egocentričen in samokritičen, čuteč in ciničen, predvsem pa izvrsten pisec pesmi oziroma pripovedovalec. In – kot se je izkazalo – izjemen nastopač. Če bi anketirali obiskovalce, ki so vztrajali do konca napornega, skoraj tri ure dolgega nastopa, bi se mnogi verjetno strinjali, da smo bili priče enemu boljših koncertov v ljubljanskem Kinu Šiška. Več

  • Goran Kompoš

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

    rouge-ah: bare

    Čeprav gre za prvenec, domača harfistka in zvočna umetnica Urška Preis s ploščo bare ne pusti nobenega dvoma o tem, da si je v polju sodobne elektroakustične glasbe očitno nabrala veliko izkušenj. Pogosto digitalno manipulirani zvoki akustične in električne harfe včasih zalebdijo v kontemplativnem zenovskem minimalizmu, drugič, prefinjeno križani s terenskimi posnetki, izzvenijo v bogatih, priložnostno kaotičnih, a vedno skrbno urejenih brnečih zvočnih teksturah. Izvrstna plošča, s katero hkrati dobimo še nevsiljiv in premišljen vpogled v avtoričin beg pred hrupno okolico in njeno intimno ukvarjanje z lastnimi notranjimi konflikti. Ja, včasih zvok pove več kot besede ... Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Borut Krajnc

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Dogodki

    Med škrati in troli

    V ljubljanskem Cankarjevem domu so prihod islandskega multiinštrumentalista, skladatelja in producenta Ólafurja Arnaldsa napovedali kot »zagotovo koncert jeseni«. Zavoljo tega, ker ni bilo znano, kako priljubljen je 31-letni glasbenik v Sloveniji, kjer je tokrat nastopil prvič, je bila napoved videti precej napihnjena. A ti pomisleki so se, potem ko je v soboto zvečer na odru povsem napolnjene Gallusove dvorane sedel za svoje klavirje in sinte, v hipu razblinili. Je bilo to dovolj za »koncert jeseni«? Za tiste, ki smo se od začetka tisočletja naposlušali križancev klasične in pop glasbe Arnaldsovih rojakov, najbrž ne. Sodeč po toplem odzivu v občinstvu pa je bilo med nami veliko več tistih, ki se značilne islandske senzibilnosti še niso naveličali. In tem je Arnalds, resnici na ljubo, pripravil veličasten koncert. Več

  • Goran Kompoš

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Cher: Dancing Queen

    Avtorji glasbene komedije Mamma Mia! Spet začenja se so popravili napako iz prvega filma in v zvezdniško zasedbo igralcev, ki prepevajo komade legendarne švedske tovarne hitov ABBA, povabili neustavljivo ameriško ikono Cher. Z izvedbo skladbe Fernando je najprej »ukradla« filmski šov, zdaj pa je posnela še devet novih priredb skupininih najprepoznavnejših uspešnic. (Nedotakljivih) izvirnikov ni zasenčila, toda to niti ni bil njen namen. Za to, da plošča očara, je bilo dovolj nekaj lepotnih popravkov po zapovedih sodobnega plesnega popa, predvsem pa Cher in njen, pri 72 letih, še vedno osupljiv glas. Za nameček plošča ne skriva niti tega, da so se na snemanju očitno prav imenitno zabavali. Več

  • Goran Kompoš

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Kalu: Get Well Soon

    Luka Uršič oziroma Kalu na prvencu ni kalkuliral. Nič nenavadnega ne bo, če bomo skladbe z njega v prihodnjih mesecih ujeli ne samo na alternativnem Radiu Študent, ampak tudi na valovih kakšne komercialne radijske postaje. Slišali jih bomo na koncertnih prizoriščih s posluhom za sodobno (pop) glasbo, kot glasbeno kuliso v trendovskih lokalih ali pa bomo ob njih poplesavali na kakšnem klubskem dogodku. A to ne pomeni, da se je Uršič s ploščo Get Well Soon namenil ugoditi vsem okusom. Resda je čista, preprosta, nezahtevna in zato zelo poslušljiva. Ampak je tudi (zvočno) kompleksna in večplastna. Zato se zdi, da jo bodo zares slišali predvsem tisti, ki cenijo avtentično glasbo. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Dogodki

    Samorastniška balkanska bejba

    Čeprav je osrednje dogajanje že mimo, bo še vse do konca oktobra kulturno dogajanje v Ljubljani narekoval 24. festival Mesto žensk, v okviru katerega so se na različnih lokacijah zvrstile številne okrogle mize, predavanja, (večmedijski) performansi, filmske projekcije, razstave in glasbeni dogodki. Po praksi iz preteklih izvedb festivala je tudi letošnja ponudila vsebinsko zelo razgiban program, zanimiv tako za obiskovalce kot tudi gostujoče govornice in ustvarjalke. To je v intervjujih poudarjala tudi glasbenica Ana Rab alias Gnučči, preden nas je prejšnji petek v Centru urbane kulture Kino Šiška s svojim energičnim nastopom zazibala v prijetno poplesavanje. Več

  • Goran Kompoš

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Ólafur Arnalds: re:member

    Priznani islandski skladatelj in multiinstrumentalist, ki si je naklonjenost občinstva pridobil s sodelovanjem z nemškim mojstrom prepariranega klavirja Nilsom Frahmom, s četrto solistično ploščo odpira novo poglavje. Njeno ogrodje je zasnoval okoli treh klavirjev, od katerih se dva (pol)avtomatizirano odzivata na njegovo igranje, s katerim sicer ostaja zvest postklasičnemu minimalizmu, cinematičnosti in prepoznavni islandski melanholiji, kakršno zelo dobro poznajo feni sanjavih postrockerjev iz zasedbe Sigur Rós. Če ni bilo jasno že prej, Ólafur Arnalds s ploščo re:member zdaj ne pusti dvoma, da je pokojni skladatelj Jóhann Jóhannsson dobil pravega naslednika. Več

  • Goran Kompoš

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Dogodki

    Elektronika za radovedne

    Da bomo letos na desetem festivalu Sonica videli nekaj vrhunskih ustvarjalcev, je bilo jasno že poleti, ko je organizator MoTA – Muzej tranzitorne umetnosti – začel objavljati prva imena nastopajočih. Toda tega, da bo končen program, ki se je prejšnji teden odvijal na različnih prizoriščih po Ljubljani, tako bogat in atraktiven, si nismo upali pričakovati niti po tihem. Njegov glasbeni del je ponudil kopico izjemno cenjenih kreativcev iz polja elektroakustične avantgarde na eni in elektronskih (klubskih) avanturistov na drugi strani. Ob nastopih slednjih je bilo spet jasno, da klubska elektronika lahko ponudi veliko več kot zgolj kuliso za plesno evforijo. To pa ne pomeni, da smo bili prikrajšani za plesne užitke. Več

  • Goran Kompoš

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    The Feminalz: Technoburlesque: Image Snatchers 2

    »Technoburleska« Tatovi podob, hit domačih underground gledaliških odrov, je letos vstopila v že šesto sezono. Zakaj ostaja tako aktualna, zdaj lahko sklepamo tudi po izvrstni drugi mali plošči z glasbo iz te predstave, s katero njeni ustvarjalci motrijo aktualno družbenopolitično dogajanje doma in po svetu. Igralci z interpretacijami sicer ne dajo veliko na raperske norme, toda njihove zabavne, humorne in hkrati kritično pronicljive zgodbe o kapitalistih, beguncih in podobnih temah, ki majejo Slovenijo, Evropo in ZDA, zato le še bolj oživijo. Tudi zaradi igrive producentske taktirke elektronskega mojstra Luke Prinčiča, ki se tokrat spoprime s popoidnim hiphopom, electrom (in Donno Summer). Več

  • Goran Kompoš

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Beak>: >>>

    Zdi se, da gre Geoffu Barrowu to, da vse, česar se loti, ostaja v senci njegove matične zasedbe Portishead, precej na živce. Glede na vse, kar je počel v zadnjih desetih letih, v času po izidu zadnje Portisheadove plošče, je nezadovoljstvo upravičeno. Nobenega dvoma ni, da je že od konca leta 2009 osredotočen predvsem na drugo zasedbo, Beak>. Ta je z izidom tretjega dolgometražca >>> po številu studijskih plošč že dohitela Portishead. Če zraven prištejemo še glasbo za nenavaden film Couple in a Hole, ki jo je trojec na plošči izdal pred tremi leti, ga je celo prehitela. Je pa tudi to, da si novi bend ni pridelal tako široke pozornosti kot kultni Portishead, povsem razumljivo, že zaradi različne glasbe. To z verzom »naše glasbe ne marate, ker se ne predvaja na radiu,« v novi Beakovi skladbi Brean Down navsezadnje oznani tudi sam Barrow. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Dogodki

    Plesna petarda

    Od njegovega odprtja pred desetimi leti smo v Centru urbane kulture Kino Šiška, enem naših osrednjih kulturnih dogajališč, glasbo izkusili že v skoraj vseh pojavnih oblikah. Manjkal je morda le še visokooktanski plesni parti. To ne pomeni, da tam nismo slišali tudi muzik s plesnimi predznaki, niti tega, da se obiskovalci nismo razplesali na mnogih dogodkih. Toda polnokrvnega rejva (menda) vendarle še nismo doživeli. V večji dvorani so ovira verjetno že za ples nerodna stopničasta tla, ostalina nekdanje kino dvorane, manjša dvorana pa naj za plesno veseljačenje ne bi ponujala pravega ambienta. No, za to, da smo se znebili tovrstnih pomislekov in predsodkov, je prejšnji četrtek poskrbel kanadski glasbeni (in matematični) genij Dan Snaith. Z izjemnim DJ-setom, ki ga je odvrtel pod svojim plesnim psevdonimom Daphni, je zakuhal plesno evforijo, kakršno redko doživimo celo v najbolj rejverskih klubih. Več

  • Goran Kompoš

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Kultura

    Actress, nočni slikar opustošenih pokrajin

    To, da bo v okviru letošnjega jubilejnega, desetega festivala Sonica nastopil tudi britanski glasbenik Darren Cunningham, bolj znan pod psevdonimom Actress (Igralka), ki ga je na površje sodobne elektronske glasbe izstrelil njegov pred natanko desetimi leti objavljeni dolgometražni prvenec Hazyville, je verjetno le naključje. Mislimo seveda na obe obletnici. To, da so se ga organizatorji festivala odločili umestiti v letošnji program, pa nikakor ni naključje. Cunningham je z izpeljankami, ki se sicer napajajo v tradiciji techna, a se hkrati izmikajo enostavnim kategorizacijam, v tem času namreč osupnil poznavalce sodobne elektronske glasbe. Več

  • Goran Kompoš

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    David Guetta: 7

    Nova, sedma plošča zvezdnika EDM-ja Davida Guette razkrije vso simptomatičnost sodobne mainstreamovske pop glasbe. Zanjo je angažiral kar 31 koproducentov in približno še enkrat toliko tekstopiscev in pevcev (npr. Justin Bieber, Sia, Nicki Minaj, Bebe Rexha). Večina jih je sodelovala pri prvih 15 skladbah z dvojne plošče, zato ne preseneča, da je rezultat povsem generična mešanica spranih (plesnih) pop muzik. Več Guette dobimo na drugem delu plošče, s katerim se pod novim psevdonimom Jack Back vrne k svojim »podtalnim house koreninam«. Vsaj po njegovi razlagi, ki pa je povsem sprta s stvarnostjo. Ampak po mukotrpnem prvem delu prežvečen tech house z drugega dela plošče učinkuje kot balzam za ušesa in duha. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Bernarda Conix

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Dogodki

    Zaljubljen v acid

    Na prvi pogled se je zdelo, da je ljubljanski Klub K4 za uvodni dogodek ob vstopu v svojo jubilejno 30. sezono angažiral pravega gosta. Legendarni britanski producent in DJ Luke Vibert je glasbo namreč začel vrteti le kakšno leto po tistem, ko je Štirka leta 1988 prvič odprla svoja vrata. Resda je do danes ostal zvest glasbi, ki jo je začel ustvarjati v prvi polovici devetdesetih, ko se dobršen del današnje štirkine klientele še niti ni rodil. Ker pa ( jungle) breaksi, s hiphopom križana elektronika in acid, nakalibrirani po zlatih rejverskih časih, v zadnjih letih spet postajajo stalnica podtalnih klubov, pomislekov glede tega, da Vibert ne bi znal zadovoljiti apetitov clubberskega podmladka vendarle ni bilo. Več

  • Goran Kompoš

    14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Paul Simon: In the Blue Light

    Verjetno bi bilo pametneje, če bi Paul Simon svojo novo ploščo izdal pred začetkom letošnje poslovilne turneje. Ne zaradi repertoarja samega, temveč zato, da bi bilo jasno, da mu pri 76 letih očitno bolj kot avanture, ki se jih je lotil na prejšnji plošči, ležijo umirjene skladbe z jazzovskim predznakom. Ja, med prečesavanjem svoje diskografije je iz naftalina potegnil deset po njegovem mnenju neupravično spregledanih pesmi iz obdobja med letoma 1973 in 2011 ter jih opremil z novimi aranžmaji. Nekatere resda s komaj opaznimi nadgradnjami, a tudi te lepo pristajajo k celostni podobi plošče. Si je legendarni glasbenik z njo naredil uslugo? Najbrž ne, ampak teh tako ali tako že dolgo ne potrebuje več. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Dogodki

    Pričakovana vrhunskost

    O tem, kdaj je bil Laibach v svojih 38 letih delovanja na vrhuncu svoje kreativnosti in provokativnosti, bi se dalo polemizirati. Brez obotavljanja pa lahko trdimo, da je kolektiv svoj koncertni potencial, če ga sodimo po aktualnih standardih najatraktivnejših svetovnih bendov, dosegel v zadnjih letih. Temu pritrjujejo tudi (pogosto razprodana) eminentna koncertna in festivalska prizorišča po Evropi in drugod po svetu. Ja, ko greš na koncert Laibach, veš, da boš priča dobro premišljenemu in dodelanemu spektaklu. Nič drugače ni bilo prejšnji petek, ko je v sklopu Indigo festivala in Festivala Ljubljana nastopil v Križankah, čeprav se ni dalo otresti občutka, da bi si kljub izvrstni predstavi lahko privoščil še kakšen nepričakovan, subverziven detajl. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Uroš Abram

    14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Portret

    Stella Ivšek – VJ 5237, vizualna umetnica in vidžejka

    Dobili smo se med pripravami za njen nastop na prireditvi, s katero bo ljubljanski klub K4 v petek, na dan izida tokratne številke Mladine, vstopil v svojo novo, jubilejno trideseto sezono. Ja, vizualna umetnica, oblikovalka in vidžejka Stella Ivšek alias VJ 5237 se na opremljanje klubskih glasbenih večerov s popolno vizualno podobo intenzivno pripravlja več dni, pogosto tudi več tednov prej. Tudi zaradi njenega posebnega pristopa k umetnosti vidžejanja, ki med drugim vključuje izdelavo fizičnih objektov, na katere med nastopi nato projicira svoje slikovne oziroma videovsebine. Ni naključje, da je po treh letih ukvarjanja s to, pri nas še vedno precej spregledano umetnostno panogo postala ena najdejavnejših vidžejk. Več

  • Goran Kompoš

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Ichisan: Megla

    Naslov nove male plošče domačega mojstra diskoidnega housa je zavajajoč, če že ne ironičen. Ne, Ichisanu se pogled ni zameglil. Morda je v novih skladbah resda za odtenek več melanholičnosti, kot smo je pri njem vajeni, toda poslušalca ne potisnejo ob tla. Planica bi bila lahko denimo izvrstna glasbena podlaga črno-belim arhivskim posnetkom iz doline pod Poncami, bi se pa skupaj z drugimi komadi hkrati lahko mirno znašla tudi na soundtracku kakšnega nostalgičnega filma. Kar seveda ne pomeni, da glasba ne stoji sama zase. Ja, Ichisanove zgodbe oživijo tudi takrat, ko jih piše s svojo zbirko vintidž sintov. Z nekaj domišljije celo bolj, kot če bi se jih lotil s svinčnikom ali kamero. Več

  • Goran Kompoš

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Anna Calvi: Hunter

    Anna Calvi, ena najpomembnejših britanskih rockovskih glasnic tega desetletja, že z naslovnico tretje plošče namigne, da za njo stoji oprijemljivejša agenda. Na njej je sicer spet upodobljena sama, toda tokrat brez imena. Namesto tega je tam le naslov Hunter (lovec oziroma lovka), obarvan rdeče, tako kot tudi vse novejše glasbeničine fotografije, s katerimi je po petih letih premora napovedala novo ploščo. »Rdeča kot sinonim za meso, kri in nevarnost,« je vsebino plošče, ki zareže v drobovje, pojasnila z barvno asociacijo. Ja, Anna Calvi se v tretje tudi eksplicitno postavi v kožo lovke. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Črt Piksi

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Dogodki

    Virtuoznost in radovednost

    Nastop ameriške kitaristke Mary Halvorson in njenega kvarteta je v naši največji kulturni instituciji, ljubljanskem Cankarjevem domu, odprl novo sezono cikla Cankarjevi torki. Ta bo do aprila enkrat na mesec gostila tudi koncerte pod znamko The Stone, gre za serijo pod vodstvom enega najpomembnejših sodobnih glasbenih ustvarjalcev Johna Zorna, poimenovano po njegovem legendarnem klubu. In prav John Zorn bo osrednji gost prihodnjega, šestdesetega Jazz festivala Ljubljana, kamor se vrača po desetih letih. O tem, koliko je napolnjenemu Klubu Cankarjevega doma tokrat botrovala Zornova priljubljenost in koliko osrednja gostja torkovega koncerta, vseeno ne bomo ugibali. Brez pretiravanja pa lahko zapišemo, da je šlo za popoln uvod v pestro glasbeno dogajanje, ki se v aktualni sezoni obeta v naši največji hiši kulture. Več

  • Goran Kompoš

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    Ariana Grande: Sweetener

    Četrta plošča ameriške zvezdnice pričakovano podira prodajne rekorde, a je tudi presenetljivo dober pop album. Čeprav mu ne manjka trendovskih (trap in R & B) pritiklin, prej kot na homogeno podobo aktualnega popa spomni na pop radovednost iz devetdesetih let. Nič čudnega, saj je producentsko taktirko pri polovici skladb vihtel Pharrell Williams in s prepoznavnim nafankiranim popom pevki pripravil izvrsten teren za ekspresijo. Nekateri feni bodo pogrešali več vokalnih bravur, toda zrela vokalna zadržanost skladbam, v katerih se Grandejeva, tudi z vidika bombnega napada na njenem lanskem koncertu v Manchestru, ukvarja z življenjskim optimizmom, ponudi točno to, kar potrebujejo. Ja, včasih je za premagovanje tesnobe dovolj že nekaj sladkobnosti. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Dogodki

    Genialen glasbenik in nastopač

    Vse kontroverznosti, ki Ariela Pinka, enega najizvirnejših sodobnih (indie) pop glasbenikov, spremljajo že praktično vso kariero na odrih in stran od njih, pri obiskovalcu njegovega koncerta vedno zarišejo majhen vprašaj. Bo izpeljal koncert profesionalno, tako kot se spodobi? V solidno napolnjeni veliki dvorani ljubljanskega Kina Šiška, ki je gostila njegov prvi nastop pri nas, je denimo že med uvodno skladbo odkorakal z odra, se pretihotapil na začelje občinstva in nato tam, naslonjen na ograjo ob tonskem in lučkarskem mojstru, komad apatično odpel do konca. Takrat seveda še ni bilo povsem jasno, v kakšni podobi ga bomo spoznali v nadaljevanju. Najbrž tega takrat ni vedel še niti on sam. Je preprosto preveč muhav, ekscentričen in nor. Ampak v torek zvečer je nato dokazal, da je tudi genialen glasbenik. In nastopač. Na koncertih redko vidimo toliko nasmejanih obrazov. Več

  • Goran Kompoš

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    The Necks: Body

    Pričakovati, da bo kultni avstralski trio spreminjal formulo, s katero mu po dobrih tridesetih letih skupnega muziciranja upravičeno uspeva ohranjati relevantnost, bi bilo neumestno. The Necks ostajajo zvesti skupinski improvizaciji in transcendentalnemu zvočnemu plastenju. Toda z (uradno) dvajseto ploščo kljub temu ponudijo nepričakovan zasuk. Uvodno mantranje, za trio tipično ritmično in harmonično, tokrat namreč preseka zgoščeno (post)rockovsko grajenje vrhunca, ki bolj kot kdaj prej spomni na kultni kolektiv Godspeed You! Black Emperor v njegovi najintenzivnejši podobi. A naj vas to ne zavede. Body je še vedno povsem »necksovska« plošča. Ena triovih najboljših. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Črt Piksi

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Dogodki

    Klubsko rajanje na Mestnem trgu

    Ko sta v začetku avgusta pred ljubljanskim Pritličjem nastopila Zala Kralj in Gašper Šantl, so ob njunem čutnem spoju sanjavega glasu in opojne elektronike tam obstali mnogi naključni sprehajalci. Ampak glasbena politika priljubljenega kluba ni vedno po okusu širšega občinstva, vsaj ne na prvi posluh. Da izjeme ne delajo niti v primeru vrste poletnih koncertov na prostem pod znamko Selekcija, je bilo jasno tudi prejšnji četrtek, ko so gostili argentinsko glasbenico Amparo Battaglia, bolj znano pod vzdevkom Catnapp. Sodeč po začudenih in presenečenih izrazih na obrazih mimoidočih je bilo očitno, da tovrstna glasba, kljub temu da je hit klubske in festivalske ponudbe, vendarle še ni nekaj povsem običajnega. Bi pa lahko ob množici, ki se je pod odrom nabrala do konca koncerta, lahko sklepali tudi drugače. Več

  • Goran Kompoš

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Kultura

    Ekscentrični genialec

    V zapisih o Arielu Pinku boste vedno našli izpostavljeno dvoje. Da je izrazit posebnež, včasih prikupno ekscentričen, včasih namenoma polemičen in zgagarski. In da je, kar je še pomembneje, nesporen glasbeni talent. Ko oboje združite, dobite enega najizvirnejših in najbolj avtentičnih (indie) pop ustvarjalcev zadnjih petnajstih let. Pisca pesmi, pevca in multiinštrumentalista, ki se je kot Ariel Rosenberg pred skoraj točno štiridesetimi leti rodil v Los Angelesu, bomo konec meseca prvič gostili tudi na naših odrih. Več

  • Goran Kompoš

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    felicita: hej!

    Prvenec londonskega producenta se na prvi posluh ne razlikuje bistveno od značilne estetike kolektiva PC Music. Privlačna sintovska melodika, tukaj v kombinaciji s procesiranim klavirskim zvokom, sicer ima subtilnejšo, intimnejšo naravo, toda hkrati ne pušča dvoma, da gre za samosvojo izpeljanko sodobnega bass avanturizma. Dobi pa plošča zaradi avtorjevega rodu zanimiv, nekakšen postbrexitovski obrat. Felicita, potomec poljskih priseljencev, v nekaj skladb spretno vpne ljudske otroške uspavanke iz domovine staršev, to izročilo nadgradi še s poljsko folkloro v videospotih, vse skupaj pa zapakira v očarljiv, kontrasten izdelek, ki je lahko le plod križanja različnih kultur. Zgovorni signal Britancem, ki se branijo vsega tujega. Več

  • Goran Kompoš

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Travis Scott: Astroworld

    Travis Scott z novo, tretjo ploščo preseneča – a še večje presenečenje kot to, da je s prvega mesta ameriškega Billboarda sklatil Draka, ki je tam vztrajal pet tednov, je to, da se je skupaj z njim znašel na tretjem mestu britanske lestvice najbolje prodajanih plošč. Ja, Astroworld je dizajnerski izdelek. Je po najvišjih obrtniških standardih ukrojena plošča, za katero so dovolj dobra le prva mesta lestvic in vloga favorita na naslednji podelitvi grammyev. Za 26-letnika, ki se je v prvi kategoriji raperjev, predvsem zaradi megahita Goosebumps, ustvarjenega skupaj s Kendrickom Lamarjem, znašel že pred tremi leti, bi karkoli drugega veljalo za spodrsljaj. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Črt Piksi

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Dogodki

    Obalni stonerji

    Nastop koprskega stoner rock tria Omega Sun v okviru serialke Domorodni četrtki je bil eden tistih koncertov, na katerih se je poklopilo vse. Suveren bend, zelo dober obisk, izvrstna atmosfera, idilično prizorišče Letnega vrta Gala hale na ljubljanski Metelkovi, temperatura in vlažnost zraka blizu tistih, v katerih je ta žanr delal prve korake, in navsezadnje obvezen vonj po posušenem eksotičnem zelenju. No, morda je manjkala le še kakšna puščavska sipina. Več

  • Goran Kompoš

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Mac Miller: Swimming

    Ljubljenec ameriških srednješolcev je prvo polovico leta tabloide polnil z razpadom zveze s pop zvezdnico Ariano Grande in prometno nesrečo, ki jo je povzročil pod vplivom alkohola. Ni presenetljivo, da na dobršnem delu pete plošče v prepoznavnem, soulovsko obarvanem raperskem slogu zdaj kontemplira o vzrokih za oba dogodka. Ker mu je skladbe pomagala ukrojiti četa cenjenih producentov (Thundercat, Pharrell Williams, Flying Lotus, Dam-Funk ...), zvočna podoba ni nikoli vprašljiva. Se pa Macu zatakne pri besedilih, v katerih sicer pokaže nekaj več zrelosti, a so hkrati še vedno nekje na ravni tega, kar o njem pišejo tabloidi. V skladbi Hurt Feelings pravi, da »drži glavo nad vodo«. Zasebno. In sodeč po spodobni plošči tudi poklicno. Več