Jure Trampuš
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Politika
Grims vs. Mladina
-
20. 8. 2013, 11:25 | Politika
Okrožno sodišče v Ljubljani je v pravdi zadevi med Martino Dragoš Grims, sicer ženo poslanca SDS Branka Grimsa, in tednikom Mladina odločilo, da ni prekomerno posegla v osebnostne pravice Martine Dragoš Grims in njene družine, da je torej ni žalila in da ni dolžna objaviti opravičila. Martina Dragoš Grims mora Mladini v celotni povrniti tudi sodne stroške. Spor med Mladino in tožečo stranko je nastal leta 2011, ko je Mladina v satirični rubriki Mladinamit objavila fotografijo družine poslanca Grimsa med mašo na Brezjah, zraven pa je objavila tudi fotografijo družine nacističnega ministra za propagando Jospha Goebbelsa. Mladinamit je satirično pripisal, da vsak »dr. G. še ni dr. Goebbels« in da se mora dr. Grims še veliko naučiti.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Politika
Zadnji avgustovski konec tedna bo v Rovtah, vasici nad Logatcem, streljaj od Šentjošta, »najbolj domobranske slovenske vasi«, potekala slovesnost ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ob obletnici postavitve farne plošče in ob obletnici ustanovitve domobranstva v Sloveniji. To je nastalo septembra 1943, kot vojaška formacija pa so bili domobranci neposredno podrejeni nemškemu generalu Erwinu Rösenerju.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Politika
Očitno so božja pota res skrivnostna. Papežev odpoklic slovenskih nadškofov, pred dnevi Antona Stresa in Marjana Turnška, že prej pa Franca Krambergerja in tudi Alojza Urana, naj bi bila prevelika, krivična, nesorazmerna kazen. Tako pravi moralni teolog Ivan Štuhec, tako misli tudi začasni upravitelj ljubljanske nadškofije Andrej Glavan. Še več, na delu naj bi bile »skrivnostne zle sile«, hudobni duh, ki je nekako zavel po slovenskih cerkvah in povzročil finančni kolaps mariborske nadškofije. »Tega se racionalno ne da razumeti, štirje nadškofje v zadnjih treh letih,« se sprašuje Glavan. »Poznamo razne lobije, ki delujejo na tem in onem področju, ki hočejo cerkev ponižati in uničiti.« Pravijo, da je bila v Mariboru nastavljena past. Tiskovni predstavnik koprske škofije Božo Rustja te možnosti ne izključuje. »Sprašujem se, kako so mogli odobravati take kredite. Jih je kdo odobraval s skrito računico, ki pa se ni izšla? Lahko tu pritrdimo teoriji zarote, da je šlo za napad na Cerkev v Sloveniji? Celo za poskus njenega uničenja,« je Rustja zapisal v Ognjišču.
-
3. 8. 2013 | Mladina 31 | Politika
Novi papež Frančišek se je namenil čistiti vatikanske hodnike. Takšen je vtis, iz kurije izganja blišč absolutizma, vrača se k evangelijskemu uboštvu,preiskuje posle vatikanske banke, govori preprost jezik, odpira teme, od katerih so nekoč bežali. A za zdaj je to le vtis, vsebina, dogma, nauk katoliške cerkve se ne spreminjajo. Dober primer je tiskovna konferenca, ki jo je papež za izbrane novinarje priredil na letalu, ko se je vračal iz Brazilije v Rim. Govoril je všečno, improvizirano, brez enigmatičnih podtonov. »Kdo sem jaz, da bi sodil geje,« je dejal novinarki. In požel navdušenje.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Politika
Uroš Grilc je pred nehvaležno nalogo. Prišel je na ministrstvo, ki v prejšnji vladi kot samostojni resor ni obstajalo, hkrati ima na voljo bistveno manj sredstev kot njegovi predhodniki. Kako naprej, kako dvigniti kakovost kulturne produkcije, zanjo pa ne porabiti veliko denarja? Minister je prepričan, da se to da, kot se tudi da napisati predlog novega nacionalnega programa za kulturo že v treh mesecih. Grilc se od svojih predhodnikov razlikuje tudi po tem, da ne mara politikantstva, da je odprt za dialog s civilno družbo. Morda je drugačen tudi v tem, da je letos užival na koncertu Rammsteina in da mu je žal, ker ni mogel obiskati MetalDays v Tolminu.
-
31. 7. 2013 | Mladina 30 | Politika
Ko je Janez Drnovšek leta 2002 zapuščal LDS, se je Igor Bavčar videl kot njegov naslednik. Ni mu uspelo, premier in predsednik takrat še velike LDS je postal Anton Rop. Bavčar je bil užaljen. V zameno je tudi zaradi politične podpore dobil mesto predsednika uprave Istrabenza. »Odhajam v gospodarstvo,« je takrat dejal. Dobrih deset let pozneje je bil Bavčar skupaj z nekdanjim predsednikom uprave Pivovarne Laško Boškom Šrotom, Bavčarjevim svetovalcem Kristjanom Sušinskim in njegovim bratom, ki je nekoč vodil Maksimo Holding, Nastjo Sušinskim, obsojen na zaporno kazen. Bavčar je zaradi napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja dobil sedemletno zaporno kazen, Šrot pet let in deset mesecev zaporne kazni, brata Sušinski pa sta bila obsojena na nižji kazni.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Politika
Zoran Janković je v zagatni situaciji. Preiskujejo ga kriminalisti in davčna uprava, družinsko podjetje Electa se naj bi izogibalo plačilu davkov, upravno sodišče Mestni občini Ljubljana ni ugodilo, ker ta ni želela vrniti del denarja za Stožice ministru za izobraževanje, nato se je Janković še sprl z Košarkarsko zvezo Slovenije glede višine mestnega sofinanciranja evropskega prvenstva v košarki, za nameček pa tudi Pozitivna Slovenija ni več stranka, ki bi bila odvisna samo od volje ljubljanskega župana. Zoran Janković je tudi nezadovoljen, ker aktualna vlada Ljubljani ni vrnila sredstev, ki jih je mestu odvzela vlada Janeza Janše.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Politika
Na prvi pogled se zdi, da so Lukšičevi socialni demokrati na dobri poti. Njihov politični tekmec na parlamentarni »levici« je obremenjen s koruptivno senco ljubljanskega župana, njihovi ministri, predvsem ministrica za delo, svoj posel opravljajo dobro, njihov predsednik igra vlogo opozicije znotraj vlade – godrnja zaradi predlaganih ukrepov, poslanci SD pa jih s tresočo roko podpirajo.
-
1. 7. 2013 | Družba Za naročnike
Pred dvema letoma izdana knjiga zamejskega zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca Tito in tovariši je v Sloveniji podrla vse prodajne rekorde. Ne samo na področju zgodovinskih del, dolge mesece je vztrajala na prvih mestih lestvic najbolje prodajanih knjig. Prodali so je več kot 23.000 izvodov, lahko bi rekli, da jo je kupil vsak stoti Slovenec. Pirjevec sedaj pripravlja novo, pričakovano in nekako logično, o partizanih in njihovem boju. A težko bi rekli, da je Pirjevec kakšen ljubitelj partizanskih epopej ali komunizma, druga svetovna vojna ga zanima predvsem zato, ker je »nacionalist«, ali bolje, ker je vnet patriot, v tistem času naj bi namreč Slovenci postali zgodovinski narod. Res pa je, da mu je bila rdeča zvezda vedno všeč ...
-
1. 7. 2013 | Družba Za naročnike
Mladinini intervjuji: Goran Klemenčič
Na prvi pogled se zdi, da je Goran Klemenčič natančen in strog tehnokrat, ki s prstom drseč po vrsticah prebira zakonodajo in vztrajno išče sume korupcije. A prvi vtis je napačen. Klemenčič je predvsem strasten sogovornik, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja na področju, za katero je odgovoren. Med pogovorom večkrat vstane, hodi po pisarni in ognjevito zagovarja svoja mnenja. Ta o položaju prava in pravni kulturi v Sloveniji niso najboljša. Nasprotno, boj za pravno državo se pri nas pravzaprav šele začenja, prejšnja desetletja je bilo na tem področju tudi zaradi interesov politike narejeno premalo. Pogovor s Klemenčičem je potekal v začetku junija, dan po razglasitvi sodbe v primeru Patria.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Politika
27. junija 1991. V Sloveniji se je začela vojna. Majhen helikopter gazela SA 241, št. 664, je ob 19.16 poletel s platoja pri tedanji vojaški pekarni na ljubljanskem Kodeljevem, kjer je naložil kruh za vojake, ujete v vrhniški vojašnici. Letel je mimo Delove stolpnice in nizko najprej proti Rožni dolini, po trasi, po kateri je vedno letel. Na vrhu stolpnice TR3 sta bila pripadnika slovenske protizračne specialne enote, prvi je raketo Strela 2M sprožil malo več kot dve minuti po vzletu helikopterja, drugi nekaj deset sekund kasneje. Prva raketa je zgrešila cilj, neaktivirana je padala nekje v Tivoliju, druga je zadela rep helikopterja, ki se je že oddaljeval od središča mesta. Helikopter je eksplodiral in se zrušil blizu križišča Ceste v Rožno dolino in Ceste III, nedaleč od avstrijskega konzulata in študentskih domov. V padlem helikopterju sta bila dva vojaka, tehnik letalec Makedonec Bojanče Sibinovski in Slovenec Toni Mrlak, ki je že nekaj časa tajno sodeloval s teritorialno obrambo, koordiniral in izpeljal pa naj bi prestop helikopterskih posadk in gazel na slovensko stran. Preden mu je uspelo, je njegov neoboroženi helikopter zadela raketa. Sestrelitvi s stolpnice je poveljeval Anton Krkovič, katerega enota je bila pod neposrednim poveljstvom Janeza Janše. Kot je o dosežkih specialne brigade Moris v Vojnozgodovinskem zborniku zapisal Krkovič sam: »Naši pripadniki so, pod mojim neposrednim poveljstvom, sestrelili prvi helikopter JLA nad Ljubljano.« O tem, kdo je pilotiral gazelo in kakšna je bila njena vloga, Krkovič ne piše, oba strelca sta bila kasneje za svoj pogum odlikovana.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Politika
Novi opis stanja slovenske realnosti, ki ga je te dni v javnost poslal Janez Janša, je, da je pri nas preveč Jugoslavije. Slovenija je bila žrtev stricev iz ozadja pa nomenklature, Organizacije, bila je poškropljena s krvjo, vladala nam je Udbomafija. Po novem prave Slovenije ni več, »sanje so bile dovoljenje samo en dan, potem pa se je začelo vračati nazaj na staro,« pravi Janša. V Jugoslavijo torej, v komunizem, v čas rdeče zvezde, v čas montiranih sodnih procesov. »Slovenija je v krizi ravno zato, ker je tudi v novi slovenski državi ostalo preveč Jugoslavije«.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Politika
Spomenka Hribar je bila pred 25 leti ena od članic kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. Zavzemala se je za »naše štiri fante« in s tem, simbolno in neposredno, tudi za demokratizacijo Slovenije. Četrt stoletja kasneje ima na ta čas lepe spomine, zraven pa je tudi nekaj pelina. Eden od teh štirih fantov se je spremenil v politika, ki ga vodi »volja do moči«. Z Janšo se je razšla že pred dvema desetletjema, a vest ji ne da miru in vedno znova in znova opozarja, kako razdiralna je njegova politika.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Politika
Ko je parlament sprejemal ustavne spremembe o fiskalnem ravnotežju in novi referendumski ureditvi, so med posamezniki, ki še razmišljajo o vstajah in protestih, zaokrožila sporočila o koncu demokracije, protektoratu, izdaji, hlapčevstvu. Nekaj jih je odšlo pred parlament, vlado, bilo jih je malo, podobni so bili žalostni usedlini zimskih vstaj. Takrat so množice kričale in zahtevale več neposredne demokracije, tokrat pa aktivizma ni bilo.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Politika
Ljubljanski Hostel Celica je nastal pred desetimi leti. Je neprofitni zavod, ki ga je ustanovila Študentska organizacija v Ljubljani. Hitro je postal hit, zaradi lokacije, Metelkove, zgodovine. Lonely Planet ga je leta 2006 razglasil za »hippest hostel« na svetu, o njem pa so zapisali: »Celica, ki stoji v središču alternativne Metelkove, raja pankerjev, je prekrita z grafiti, in čeprav od zunaj morda deluje malce zanikrno, je njena notranjost tako seksi in privlačna, kot bi od hostla tudi pričakovali.« Od vseh osmih zavodov, ki jih je ustanovil ljubljanski ŠOU, posluje najbolje. Lani je v bilo v njej okoli 24.000 prenočitev. Dobiček ji v zadnjih letih sicer pada, a trenutno imajo vseeno za 300.000 evrov presežnih sredstev, ki bi jih radi investirali v širitev svoje dejavnosti.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Politika
Potem ko so se v Odboru za pravično in socialno družbo odločili, da bo del odbornikov oblikoval politično stranko Solidarnost, so se na podobno pot odpravili tudi posamezniki, ki izhajajo iz Delavsko-punkerske univerze in skupine, zbrane okoli platforme Neposredna demokracija zdaj! Obe nastajajoči stranki sta poganjka vstajniškega gibanja. Kljub podobnemu izhodišču je med njima nekaj razlik. Prva bi rada popravila kapitalizem kot sistem, mu nadela bolj socialni in pravičnejši obraz, cilji Iniciative za demokratični socializem (IDS) pa so obsežnejši.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Družba
Simon Hajdini: O kapitalizmu in lenosti
Simon Hajdini, ki je pred dvema letoma doktoriral pri Mladenu Dolarju, je letos izdal knjigo o lenobi, dolgčasu in počitku. Knjiga je sicer tu in tam zahtevno filozofsko, a tudi zabavno branje, skozi katero pa se samo z lenobo težko prebiješ. Lenoba je kot takšna seveda ideološki pojem in zato nekaj popolnoma drugega kakor delo, ki ga časti in jasno tudi zlorablja ravno kapitalistični sistem.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
V različnih javnih nastopih in polemikah Rastko Močnik, redni profesor na oddelku za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete, že dolga leta opozarja, da ima tip kapitalizma, v katerega je zajadral svet, svoje meje in da poleg tega ustvarja družbo neenakosti in krivičnosti, kar seveda vodi v konflikte. Finančna kriza ga je le razgalila in znova opozorila, da je treba razmišljati o alternativah, tudi takšnih, ki smo jih nekoč že preizkusili. Vendar se je v zadnjih mesecih v Sloveniji vseeno zgodilo nekaj čudovitega, ljudje so odpravili moralno hegemonijo oblastnikov, od tega trenutka pa je mogoče čisto vse …
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Družba
Peter Kovačič Peršin je eden od najvztrajnejših kritikov političnih stališč vodstva katoliške cerkve. Z njim se je razšel še kot študent teologije, v času osamosvajanja pa je poskušal ustanoviti stranko, ki bi v skladu z mislijo Edvarda Kocbeka in njegovih predhodnikov zagovarjala idejo krščanskega socializma. Cerkev ga ni podprla, raje se je odločila za Lojzeta Peterleta. Peršin je lani izdal knjigo Duh inkvizicije, ki obravnava slovenski katolicizem. Je tudi dolgoletni urednik Revije 2000.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Politika
Ustavno sodišče je pred nekaj tedni presodilo, da je selektivno znižanje pokojnin na podlagi lani sprejetega zakona o uravnoteževanju javnih financ neustavno, in Slovenija bo morala po nekaterih izračunih oškodovanim upokojencem vrniti okoli 23 milijonov evrov. Ni bil problem zniževanje pokojnin, pač to, da so jih znižali samo določenim skupinam brez pravno prepričljivih pojasnil. Nato je višje socialno in delovno sodišče odločilo, da je država dolžna delavcem v javnem sektorju skupaj z obrestmi povrniti tudi neizplačana plačna nesorazmerja za obdobje od oktobra 2010 do maja 2012.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika
Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo katera izmed skupin, ki je sodelovala na protestih, odločila, da bo ustanovila stranko. Prvi korak so naredili posamezniki, zbrani okoli Odbora za pravično in solidarno družbo. Njihova stranka je v nastajanju, uradno naj bi se ustanovila v naslednjih tednih. Matjaž Krajnc je sicer samo eden izmed pobudnikov stranke, hkrati tudi eden od ustanovnih članov odbora. Krajnc je Mariborčan, ki že dolgo živi v Ljubljani, je redni profesor, doktor kemijskih znanosti in dela na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Politika
Eden izmed očitkov slovenskim vstajnikom je bil, da gre za veliko, heterogeno, pogosto neartikulirano skupino posameznikov, ki sicer vedo, čemu nasprotujejo, v svoji različnosti pa ne najdejo dovolj skupne energije in tudi politične spretnosti, da bi se preoblikovali v pravo stranko, s programom, s statutom, prepoznavnimi predstavniki in jasnim političnim delovanjem. Ta očitek bo kmalu preteklost. Iz Odbora za pravično in solidarno družbo, ki je kot eden izmed poganjkov protestov nastal konec decembra, se je izluščila skupina posameznikov, ki bo ustanovila svojo stranko. »Časi so preresni, prenova slovenske politike pa prevelik izziv, da bi v teh prelomnih trenutkih gledali proč in prihodnost države prepuščali le drugim,« je zapisal vodja odbora dr. Jože Pirjevec v pozivu k oblikovanju stranke in z njim člane tega civilnodružbenega odbora, pa tudi druge, povabil k podpisovanju pristopnih izjav. Za ustanovitev stranke jih potrebujejo 200, potreben je še statut, ustanovni kongres, ime nastajajoče stranke pa naj bi pobudniki že imeli. Prva stranka, ki bo nastala iz nedavnih slovenskih protestov in vstaj, naj bi se imenovala Solidarnost – za pravično družbo.
-
3. 4. 2013, 13:20 | Politika
Svoboda misli: Oglušujoči molk
Bodimo povsem neposredni. Janševa izključitev iz Pena, tega uglednega mednarodnega združenja pesnikov, esejistov in pisateljev, je prišla prepozno. Izključiti bi ga morali že pred leti. Ne zato, ker ni aktivno sodeloval pri delu društva – v nasprotju z Dimitrijem Ruplom je vsaj plačeval članarino –, ne zato, ker se že dolgo ne ukvarja s pisanjem, in ne zato, ker je politik. Pa tudi ne zato, ker že dolga leta napada svobodo govora in toži novinarje. Izključiti bi ga morali takoj, ko je postalo jasno, da je njegova želja po prevzemanju vseh podsistemov države tolikšna, da ogroža demokracijo in svobodo. Kar je seveda lep zgodovinski paradoks. Janšo so v osemdesetih letih malo na silo spravili v Pen. Ne zaradi njegovih esejev ali knjig, pač pa zaradi novinarskega dela. Večina kolumnistov seveda ni članov Pena, je pa res, da je bil Janša takrat zaprt. Član Pena je postal v imenu vrednot demokracije, svobode misli in govora, da bi bil njegov proces pred vojaškim sodiščem deležen večjega mednarodnega zanimanja. Šlo je za simbolično, politično vključitev. Dvajset in še nekaj let kasneje pa se je zgodovina obrnila, članstvo v Penu je Janša izgubil zaradi očitkov, da krši ista demokratična načela, zaradi katerih so ga v združenje nekoč vključili.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Politika
Ustavna komisija je v državnem zboru soglasno sprejela spremembe referendumske zakonodaje, potrditi jih mora še vsaj 60 poslancev. Politika bi rada onemogočila (lastne) zlorabe referendumov in hkrati povečala moč neposrednega odločanja. A tudi tokrat se hudič skriva v podrobnostih. Predlagane spremembe omejujejo pravico do referendumskega odločanja, hkrati pa zaradi nejasne definicije, o čem se lahko in o čem se ne sme glasovati, ustavnemu sodišču znova nalagajo breme, da se odloči, katere referendume bo dopustilo. Zgodovina delovanja ustavnega sodišča nas uči, da so lahko njegove odločitve nenavadne. Tako je to sodišče dovolilo referendum o človekovih pravicah, preprečilo pa referendum o finančnih vprašanjih.
-
Agencija Ninamedia in Mladina sta v začetku tedna izvedli javnomnenjsko raziskavo, kjer so anketiranci odgovarjali na nekaj temeljnih vprašanj, povezanih s političnimi razmerami v državi. Rezultati so za odhajajočo vlado Janeza Janše porazni, a hkrati vprašani na prihajajočih volitvah (še) ne bi množično podprli stranke, ki bi se lahko izoblikovala iz protestnega gibanja. Kar je pričakovano, volivci kljub večinskemu nasprotovanju Janši in političnim elitam namreč ne morejo podpreti hipotetične stranke, ki je brez imena, brez voditeljev in pravega programa. A opravljena raziskava je znova pokazala, da ima vlada Janeza Janše privržence samo še med volivci SDS in deloma tudi NSi. Pa še teh je danes manj kot pred letom dni.
-
Tribuna, ki jo je organiziralo Društvo pisateljev Slovenije in na kateri so se srečali različni pogledi na politiko in stanje v slovenski družbi, je bila presežek. Anonimneži so dobili imena, ulični vzkliki argumente. Kdor je pričakoval, da se bo na njej oblikovala politična stranka, se je zmotil. Tribuna ni bila namenjena strankarskemu vstajenju, pač pa je odprla javno razpravo, prostor, bila je soočanje politične različnosti in iskanja skupnih imenovalcev za morebitni nastanek stranke ali kakšne druge koalicije. Tribuna je bila presežek zato, ker je dogajanja z ulic prenesla v sfero javne razprave, ker je v Cankarjev dom privabila več kot 80 organiziranih skupin, govornikov, vstajnikov, presežek zato, ker je spomnila na preteklost. Pred skoraj četrt stoletja so se v Cankarjevem domu dogajale podobne, tudi boljše in slabše tribune, ki so Slovenijo pripravljale na demokracijo.
-
Dr. Anton Kramberger: "Izvršna moč politike bi se morala omejevati z organi nadzora."
Dr. Anton Kramberger, izredni profesor na Fakulteti za družbene vede, zase pravi, da je vedno poskušal razmišljati drugače, kot se od njega pričakuje. In kot sogovornik je točno takšen, odgovori na vprašanja pogovor velikokrat odnesejo v drugo smer od pričakovane, zato je iskriv, inovativen, tudi po malem naporen, a predvsem zanimiv v svoji analizi družbe, Slovenije, protestov in nesposobnosti politikov.
-
Prebivalci Šaleške doline in Koroške že dolgo čakajo na hitro cesto, ki naj bi jih povezala s središčem Slovenije. Obljubljena je bila že zdavnaj, o njej je recimo govoril tudi Janez Janša, in to v času, ko je vodil svojo prvo vlado.
-
Na Drugi vseslovenski vstaji se je zdelo, da je Trg republike, ki je po dolgem času lahko s ponosom nosil svoje ime, nabito poln. A šlo je za privid. Iluzijo. Polna je bila samo polovica trga, druga polovica je bila zastražena, ograjena, zavarovana s policisti in z njihovimi ščiti. Kar je odlična prispodoba za dogajanje v Sloveniji. Policisti so z železnimi ograjami potisnili ljudsko demokratično prebujanje stran od parlamenta, da bi oblast laže varovali pred demokracijo. In tudi protestniki so v veliki večini gledali stran od parlamentarne stavbe, proti odru, ki je bil postavljen pred banko. Parlamentu so pokazali hrbet. Podobno kot so hrbet pokazali Borutu Pahorju, ki jih je želel pozdraviti nekaj minut po prisegi za predsednika države. Novoizvoljeni predsednik ne predstavlja politike, kakršno zahtevajo protestniki, tudi parlament in njegovi poslanci je ne.
