Jure Trampuš
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Kdo vse je gotof? Koga vse napadajo množice, ki so v zadnjih tednih napolnile ulice slovenskih mest? Gotof je Franc Kangler, pa Žiga Turk, Vinko Gorenak, Borut Rončević, Janez Janša, Danilo Türk, Boris Popovič, Zoran Janković, Dušan Semolič, Alojzij Muhič, Hilda Tovšak, Ivan Zidar, Franjo Bobinac, Igor Lukšič, Milan Kučan, tudi Goran Klemenčič, Aleksander Čeferin … Vsakdo, ki ima kakršnokoli družbeno moč in političen vpliv, naj bi bil kriv za brezizhodnost, v katero se je ujela Slovenija. »Nočemo ne levih ne desnih, odidite vsi,« kričijo demonstranti. »Ne razumete? Dovolj je bilo!« Ljudstvo ne zaupa več oblasti. Ne popušča. Naj odide celotna politična elita. Ne – naj odidejo kar vsi. Dovolj je, da poznamo njihovo ime – naj gre.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Tožilstvo zahteva pregon novinarjev Mladine
Politiki, kadar jih v zvezi z njihovim delom obiščejo kriminalisti, navadno javnost o tem obvestijo še isti dan. V uredništvu Mladine smo o naši zadevi molčali. Nismo hoteli izpostavljati kriminalistov, hkrati smo bili prepričani, da nam bo z argumenti uspelo brez javnih pritiskov prepričati tožilstvo o našem prav. To nam sicer ni uspelo, tožilstvo kljub vsemu vztraja pri pregonu, čeprav je sodišče ta mesec primer sprva zavrglo. Za kaj gre?
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Politika
Protesti v Sloveniji so izbruhnili nepričakovano. Vzroki zanje so tleli dlje časa, a redki so pričakovali, da se bodo pojavili v takšni obliki. Še najmanj je to pričakovala etablirana politika. Njena odtujenost se je doslej v Sloveniji manifestirala z eksperimentalnim glasovanjem na volitvah, z zmagami na hitro sestavljenih lokalnih list, z začasnim uspehom stranke, ki naj bi vpeljala novo politiko, s samozadostnimi župani, s strankami, ki so nastale neposredno pred volitvami. Politične institucije so med volivci izgubile zaupanje, razočaranje vsega nad vsem pa se je prelilo na ulice. Vendar protesti vsaj za zdaj na ravni političnih strank niso prinesli ničesar novega. Politične elite na transparente niso znale odgovoriti, ker pač ne morejo. Za Janšo so protesti del tranzicijskega boja, poskušal jih bo uporabiti za monopolizacijo politične moči, za Lukšiča pa pomenijo možnost poenotenja politične levice pod njegovim poveljstvom. Oba odziva sta del problema. Razkrivate dvoje: politiki živijo v vzporedni realnosti in politiki podcenjujejo ljudi.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Politika
Janez Janša ni mogel skriti zadovoljstva nad zmago Boruta Pahorja na predsedniških volitvah. Predsednik republike bo postal politik, ki je uničil levico, človek, ki politiko razume kot poveličevanje samega sebe in ki je, kot bi dejal Tomaž Mastnak, s svojim »govoričenjem jemal dostojanstvo in verodostojnost političnemu jeziku in uveljavljal antiintelektualizem«. Točno za to gre, za všečnost brez vsebine, za populizem, ki iz politike dela blišč ter spektakel, pomembnejše stvari pa namenoma potiska v ozadje. Janez Janša se je pri svojem zavzemanju za drugo republiko znebil pomembnega kritika. Težko je namreč verjeti, da bo Borut Pahor, vljuden, priljuden, spravljiv in povezovalen, kakršen pač je, kadarkoli odločno nasprotoval poskusom uvajanja avtoritarnosti.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Politika
Milan Kučan: »Pahorjeve besede zahtevajo razjasnitev.«
Milan Kučan je teden dni po prvem krogu volitev Borutu Pahorju poslal javno pismo, v katerem ga je pozval, naj razkrije strice, ki naj bi zrušili prejšnjo vlado. Pahor vseskozi namiguje, da obstaja možnost, da državo soupravljajo neznani posamezniki, ki za kaj takega na volitvah niso dobili mandata. Ni edini, to že dolgo govori krog politikov okoli Janeza Janše in vsi s prstom, posredno ali neposredno, kažejo na bivšega predsednika. Milan Kučan pravi, da sam ni stric iz ozadja, da vseskozi deluje transparentno in da ravno nesmiselne razprave o teorijah zarote usmerjajo politično pozornost stran od resničnih problemov. A po njegovem mnenju je razprava o stricih vseeno smiselna, v svojem jedru namreč skriva temeljno vprašanje etike in odgovornosti za javno besedo in politično delovanje.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Politika
Ko je Mladina na svoji spletni strani začela napovedovati izide predsedniških volitev, se je število dnevnih obiskovalcev krepko povečalo. Sklep, ki se je ponujal, je bil enostaven. Ljudi zanima, kdo bo zmagal, zato se je povečal obisk Mladinine strani. Podrobna analiza je pokazala nekaj drugega. Res je bil višji internetni promet neposredno povezan s predsedniškimi volitvami in res je kar nekaj ljudi pogledalo predvolilno napoved, a skupni promet se je povečal, ker so posamezniki iskali star članek o Manci Zver, hčerki neuspešnega predsedniškega kandidata, ki je v času prve Janševe vlade pozirala za Playboy. Skoraj sedem let star članek o politikih in njihovih hčerkah je dobil 6900 ogledov. Obisk Mladinine strani se je povečal zaradi na pol slečene Mance, ne pa zaradi napovedi o tem, ali bo njen oče predsednik.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Politika
Predsedniške volitve: An, ban, ...
Danilo Türk je imel leta 2007 na predsedniških volitvah srečo. Zmagal je po naključju, lahko bi se obrnilo drugače. V prvem krogu volitev je bilo med njim in nekdanjim guvernerjem Banke Slovenije Mitjem Gasparijem manj kot 4000 glasov razlike. Türk je potem v drugem krogu volitev brez večjih težav porazil Lojzeta Peterleta, enako bi lahko storil tudi Gaspari. Kontekst volitev leta 2007 je bil namreč takšen, da so ljudje volili proti prvi Janševi vladi.
-
8. 11. 2012 | Politika
Kolikšna bo končna razlika med Türkom in Pahorjem?
Štiri dni pred volitvami je rezultat že skoraj znan. Türkov padec se počasi umirja in, če v naslednjih dneh ne bo večjih presenečenj, njegov končni rezultat ne bo nižji kot 40 % in višji kot 45 %.
-
7. 11. 2012 | Politika
Padanje se je umirilo, a trend se ni obrnil
Nekaj dni pred volitvami se trend padanja podpore Danilu Türku umirja. Zadnja anketa Ninamedie mu je izmerila 42,9 odstotka, Borut Pahor pa je izgubil dve odstotni točki. A razlika med njima še vedno ni takšna, kot je bila na začetku merjenj. Je manjša od 10 odstotnih točk.
-
6. 11. 2012 | Politika
Tudi po šesti meritvi volilnega razpoloženja Danilo Türk ne more biti najbolj zadovoljen. Merjenje Ninamedie je sicer pokazalo, da se je trend padanja podpore Danilu Türku za zdaj ustavil, v enem dnevu je pridobil eno odstotno točko, vendar je hkrati pridobil tudi njegov tekmec Borut Pahor. Sicer manj, a Pahorjev trend počasne rasti traja že pet dni, Türk pa svojega rezultata še ni dvigni na oktobrski nivo.
-
5. 11. 2012 | Politika
Pete volilne napovedi se predsednik Danilo Türk ne more veseliti. Po zadnji meritvi, ki jo po metodi »tracking pool« skupaj z Mladino pripravlja agencija Ninamedia, bi sicer še vedno zmagal, v prvem krogu volitev pa naj bi dobil malo manj kot 42 % glasov.
-
4. 11. 2012, 09:00 | Politika
Pozicioniranje: Četrta napoved – brez večjih sprememb
Nova Mladinina volilna napoved, ki jo po metodi »tracking poola« pripravljamo skupaj z agencijo Ninamedia, ni prinesla večjih sprememb. Merjenja, opravljana 30. oktobra in 2. ter 3. novembra, prikazujejo znana razmerja. V trije kandidati so se utrdili na svojih pozicijah, njihovi rezultati pa se skozi čas vsaj za zdaj minimalno spreminjajo.
-
3. 11. 2012 | Politika
Mladina že ves teden meri, kdo bo nov predsednik Slovenije. Prva meritev je bila opravljena v petek, 26. oktobra, za zdaj zadnja pa 2. novembra. Četudi se rezultati bistveno ne razlikujejo - vse spremembe so še vseeno »v okviru« standardnega odklona - pa časovne primerjave pokažejo na nekaj zakonitosti.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Politika
Miran Zupanič: »Je cilj oblasti res kaj več kot oblast sama po sebi? «
Dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo že nekaj let prepričuje politiko, da kultura ni samo strošek in da je stavba, v kateri se učijo mladi umetniki, neprimerna. Vaje namreč potekajo povsod, tudi v kurilnici, nekateri kabineti pa so tako majhni, da vanje težko stopi povprečno visok učitelj. In ravno akademija je dober primer tega, kako vsa politika razume kulturo. Kako ji ne pomaga, pač pa jo ovira, zapira, namenoma potiska v družbeno apatijo. Zupanič pravi, da je tega dovolj; če se bomo politiki uklonili, bo v Sloveniji čez nekaj let bistveno drugače. Slabše bo.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Politika
V Sloveniji velja posplošena ugotovitev, da ankete javnega mnenja vedno izmerijo napačen izid. Da zato zavajajo ali pa so politično prikrojene. A vsaka javnomnenjska meritev, pa naj bo narejena še tako profesionalno, je vedno le odslikava trenutnega razpoloženja javnosti. Pa še ta je obdelana na podlagi statističnih in metodoloških zakonitosti. Ankete kažejo samo približek, oceno razpoloženja, to pa se lahko že čez dan ali dva spremeni. Zato je zgovornejše od anket opazovanje trendov. Ali se podpora vladi Janeza Janše zmanjšuje ali se veča, kaj je z največjo opozicijsko stranko, kakšne so skozi časovni presek uvrstitve predsedniških kandidatov …
-
31. 10. 2012, 09:00 | Politika
Druga meritev, podoben rezultat
Druga meritev, druga napoved rezultata predsedniških volitev, ki jo skupaj z agencijo Ninamedia po metodi »tracking pool« pripravlja Mladina, ni prinesla večjih sprememb. Danilo Türk se še vedno giba zelo blizu 50 odstotkov, kar bi pomenilo zmago v prvem krogu, ostala dva kandidata, pa sta se ustalila na 20- oziroma 30-odstotni podpori.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Politika
Ko je računalničar in gradbenik dr. Žiga Turk postal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, se ga je hitro prijel vzdevek, da je »super minister«. Turk je res »super« po različnosti področij, ki naj bi jih obvladoval njegov ministrski resor, tu pa se njegova supermoč konča. Je minister, ki so ga v tej vladi največkrat pozvali k odstopu, deležen je bil največ peticij, največ žvižgov in pokašljevanj, doživel je stavko, nekaj protestov, tudi zaradi njega je zagorel kontrabas. Turk pravi, da je lahka tarča, ker vodi težak in nepriljubljen resor, zaradi napovedanega varčevanja mu je hudo, je »osebno prizadet«, on in njegovi sodelavci. A vztraja. Ne misli protestno odstopiti, in kar je najpomembneje, zagovarja varčevalne posege, namenjene njegovemu superministrstvu. Svojo prizadetost neprepričljivo hlini, če se res ne bi strinjal z varčevanjem, bi odšel. Nazaj na javno univerzo, kjer ga čaka pisarna.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Družba
Guy Standing: »Začelo se je. Ljudje se organizirajo.«
Pred kratkim je Guy Standing obiskal Ljubljano, bil je gost konference o univerzalnem temeljnem dohodku. Danes, v času varčevanja in krčenja socialne države, se zdi vpeljava tega iluzorna. In tudi je, če temeljni dohodek ne bo del obsežnejšega svežnja družbenih sprememb. Guy Standing je strasten zagovornik načel enakopravne države in kritik plutokracije, ozkega kroga bogatih posameznikov, ki vladajo družbi. Nedavno je napisal knjigo o novem, nastajajočem družbenem razredu prekariatu. Kljub vsemu je optimističen. Spremembe bodo prišle, pravi, sicer se bomo spremenili v družbo, v kakršni si nobeden izmed nas ne bi želel živeti.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Politika
Borut Rončević, v. d. direktorja direktorata za visoko šolstvo na Turkovem ministrstvu, se rad oglaša v javnosti. Piše bloge. Tudi na prenovljenem Siolu. Tako se mu je v začetku meseca, v času policijskih preiskav pri Jankovićih, zapisalo, da ni tako pomembno, kaj se dogaja z levico, naj ima ta svoje probleme, pomembneje je, kaj dela, kako razmišlja »pomladni blok«. »Slovenska pomlad je lahko močna le, če dela na sebi, če gradi lastno izobraževalno, kadrovsko in komunikacijsko infrastrukturo, če je vpeta v mednarodna omrežja,« je svoj članek zaključil Rončević.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Družba
Predsednikov poklon dobremu novinarstvu
Ne zgodi se pogosto, da kakšnega novinarja – tistega, ki je po definiciji skeptičen do vsake oblasti – predsednik republike odlikuje s posebnim priznanjem. Danilo Türk je red za zasluge podelil Juriju Gustinčiču, dolgoletnemu zunanjemu dopisniku Televizije Slovenija in kolumnistu Mladine.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Politika
Kardinal Franc Rode ni Petrov oče. Tako je pokazala genska analiza, ki sta jo opravila kardinal in njegov domnevni sin Peter Stelzer septembra na Inštitutu za sodno medicino Univerze v Münchnu. Kljub zadovoljstvu ob (pričakovanem) rezultatu je kardinal na tiskovni konferenci deloval zagrenjeno, zaskrbljen pa je bil tudi predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, saj naj bi slovenska medijska kultura dopuščala „eklatantno teptanje človekove pravice do dobrega imena“.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Politika
Dr. Danilo Türk: "Varčevanje je nekaj, kar zahteva sistematičnost in čas."
Enajstega novembra bodo predsedniške volitve in dr. Danilo Türk je favorit, meritve javnega mnenja mu napovedujejo zmago. To ne pomeni, da ga nihče ne kritizira, še posebej vladna stran in njihov predsedniški kandidat dr. Milan Zver ga dojemata kot skrajnega kandidata - Türk naj bi bil „faktor blokade“. A v intervjuju je predsednik deloval spravljivo, vladi priznava, da poskuša sprejeti pokojninsko reformo, in je kljub napetim notranjepolitičnim razmeram in krizi še vedno optimist. Hkrati pa vseeno misli, da bi bilo bolje, če bi vlado vodil tisti, ki je zmagal na volitvah.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Politika
Dr. Marjan Smrke: »Neiskrenost v spolnosti vodi v hinavščino.«
Celibat in zanikanje spolnosti sta za katoliške duhovnike gotovo vir stiske. A ne gre samo za to, celibat je hkrati tudi oblika nadzora. Nadzora nad notranjecerkveno skupnostjo, torej kleriki, in vir moči, avtoritete nad laiki. A kot vsaka (nesmiselna) prepoved tudi ta rojeva deviacije. In ravno način, kako se cerkev spopada z njimi, kaže na njeno dvoličnost. Kaže na to, da cerkev sama odsvetuje spolne odnose pred sklenitvijo pred bogom potrjene zakonske zveze, hkrati pa v njenih vrstah ostaja množica duhovnikov, ki imajo spolne odnose in ki imajo tudi otroke.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Politika
Kadar duhovnik dobi otroka, nadrejeni škof običajno predlaga, da naj duhovnik zanj poskrbi, sam pa naj ostane v kleriškem stanu. Duhovnikov je malo in cerkev zna odpuščati zemeljske grehe. Popolnoma drugače je, če se otrok zgodi kakšnemu pomembnejšemu članu cerkvene hierarhije. Škofu, nadškofu, kardinalu, celo papežu (četudi se naj njim to vsaj v zadnjih stoletjih ne bi več dogajalo). Takrat je cerkev neusmiljena. »Tukaj je Vatikan do konca konsekventen. Tu ni milosti,« je ukrepanje Vatikana pred tedni v Večeru opisal Ivan Štuhec. Kar je logično, tovrstni očetje zatajenih otrok se ne prekršijo samo zoper moralno postavo, pač pa tudi zoper Vatikan in samega papeža. Greh očetovstva izpostavljenih članov cerkvene hierarhije se neusmiljeno kaznuje.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Politika
Predsedniku Desusa Karlu Erjavcu ni všeč, če mediji pišejo, da njegova stranka znova grozi. Pravi, da nič ne grozijo, ampak da vladne partnerje le opozarjajo na dogovore in na to, da ne bodo popuščali pri pokojninah in socialnih prispevkih. Pred nekaj tedni se je namreč v vladi zaostrilo, osnutek novega proračuna naj bi vseboval preveč rezov na socialnem področju in vlada ga je potem, kot pravi Erjavec, tudi po njegovi zaslugi, zavrnila. Ministrstvo za finance je dobilo navodila, naj rezerve poišče drugje.
Erjavec je med pogovorom deloval pomirjujoče, ni veliko govoril o načinu vladanja Janeza Janše in o njegovem iskanju sovražnikov, pravi, da je pomembneje, da slovenska politika skupaj najde rešitve. A nekje je vseeno neomajen: stranka Desus naj bi vlado Janeza Janše zapustila, če bodo jesenski rezi pregloboki in če bo napovedana pokojninska reforma samo ostra, ne pa tudi pravična. -
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Politika
„Zbor za republiko z velikim nelagodjem spremlja napade, ki jih iz vrst lastnega moštva doživlja predsednik vlade,“ je te dni v posebni izjavi za javnost zapisal Lovro Šturm, predsednik nekega združenja, ki se niti ne trudi več, da bi zakrilo svojo politično pristranskost. „Zbor za republiko poziva k prenehanju enostranskih, negativno usmerjenih potez koalicijskih partnerjev, predvsem pa k poglobljeni slogi, vse z namenom optimalnejšega stanja v domovini,“ je še dodal Šturm. Ni bil edini. K bratstvu v koaliciji in zaščiti lika in dela predsednika vlade pozivajo še mnogi. Recimo Boštjan M. Turk, ki pravi, da naj bi v Sloveniji vladalo sprevrženo stanje, pojavljajo se žaljivi grafiti in serija „dnevnih medijskih umorov z največjimi lažmi“. Vera Ban pa se na spletni strani SDS sprašuje, zakaj je Janez Janša deležen tolikšne pozornosti medijev, ki namenoma izničujejo njegov ugled. „Kdo podpihuje to gonjo zoper njega, kdo ukazuje peresom, ki se lotevajo tako gnilega pisanja izmišljenih zgodbic, kdo hodi zvečer spat in se zjutraj prebuja s slastnim občutkom, da je velik zato, ker je oblatil predsednika slovenske, torej tudi njegove vlade?“
