Peter Petrovčič
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Politika
Vlada Mira Cerarja je pred skoraj točno letom dni odločila, da bodo v romskih naseljih Dobruška vas v Škocjanu in Goriča vas v Ribnici dobile vodo tudi tiste romske družine, ki so doslej živele brez nje. Premier Cerar je Rome v Dobruški vasi tudi obiskal in napovedal, da se bo osebno zavzel, da se to reši. Mesec dni kasneje je vsaka romska družina dobila po eno cisterno za vodo. A voda je v cisternah že novembra zmrznila, še pred začetkom novega leta pa so vodo preprosto prenehali dovažati.
-
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Politika
»V demokratični državi mora imeti vsakdo možnost izbirati priložnosti in svobodno stopati po poti, ki si jo začrta. Da bi lahko tako ravnal, ga varuje pravo. Vendar mu pravo nalaga tudi, da ob uresničevanju svoje svobode zaradi sobivanja z drugimi ljudmi hkrati izpolnjuje svoje obveznosti do sočloveka in do družbene skupnosti.« S temi besedami, s katerimi se verjetno strinjamo vsi, je svoj nagovor na Dnevih slovenskega sodstva začela predsednica ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Politika
»Želite prispevati k varnosti v svojem okolju? Si želite dinamičnega, zanimivega, nikoli dolgočasnega delovnika? Prijavite se in se zaposlite v policiji!« Tako v policiji k sodelovanju vabijo nove policiste. Oziroma ne pravih policistov, pač pa »nadzornike državne meje«, ki lahko uniformo oblečejo, potem ko opravijo zgolj šestmesečno izobraževanje, bolje rečeno – tečaj. Letos naj bi jih zaposlili sto.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Politika
Združena ustavna sodišča Evrope (Konferenca ustavnih sodišč Evrope) so sprejela resolucijo o spoštovanju neodvisnosti ustavnih sodišč in sodišč nasploh. V njej so evropske politike na državni in evropski ravni pozvala, naj ne posegajo v neodvisnost sodišč, saj je ta temeljni in nujni pogoj za obstoj (ustavnih) sodišč in s tem demokracije.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Politika
Dopoldne ustavni sodnik, popoldne univerzitetni profesor
»Moje gledanje je takšno: pravilo že mora biti, da izkušnje prinašajo tudi življenjsko modrost, ki jo potrebuješ, so pa najbrž tudi nekateri ljudje, ki so bolj izjemni od nas drugih in ki lahko morebiti že nekoliko mlajši zasedejo ta položaj,« je o prihodu mladih ustavnih sodnikov nedavno v intervjuju za Mladino dejala predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat. In dodala, da je verjetno dobro, da je »med ustavnimi sodniki tudi nekaj mladih ljudi z nekoliko več energije«.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Družba
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je objavil prvo poročilo o stanju človekovih pravic v Sloveniji po 11 letih. Dokončno predstavo o Sloveniji si je ustvaril po obisku marca letos in se odločil, da se osredotoči na štiri problemske sklope oziroma skupine ljudi, katerih človekove pravice se najočitneje kršijo – na begunce, Rome, izbrisane in ljudi, ki živijo v revščini.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Svet
Nemški parlament oziroma vladajoča koalicija je sprejela strožjo zakonodajo glede sovražnega govora na spletu, zlasti na družbenih omrežjih. Ponudniki storitev bodo morali dosledno odstranjevati očitno nezakonito vsebino in o tem redno poročati nemškim oblastem. V primeru nespoštovanja zakonodaje pa so predvidene visoke kazni od 5 do 50 milijonov evrov. V Sloveniji medtem internet ostaja glavno orodje za širjenje nestrpnosti, pisci nestrpnih vsebin pa v varnem zavetju zakonodaje.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Politika
Slovenija bo dobila prvi računalniški program, ki bo v kazenskih postopkih namesto sodnikov odločal, kaj bo z obtoženimi, oziroma bo odločevalcem v pravosodju v pomoč pri odločanju, kot se lepše reče.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Družba
Človekove pravice na Kickstarterju
Prepričljiva večina stvari, financiranih prek »crowdfundinga« oziroma množičnega financiranja, verjetno sodi med »inovacije«, ki vznikajo zgolj zato, ker je v razvitem svetu dovolj, celo preveč denarja. Zanje obstajajo potrošniki, tržišče ter potrošniška kultura, so pa brez vsakršne druge (uporabne) ali celo širše družbeno koristne vrednosti.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Družba
Na prehodu v leto 2016 je Slovenijo po t. i. balkanski begunski poti prečkalo okoli pol milijona beguncev. Odtlej smo poslušali opozorila, da bo državo prej ali slej preplavilo več sto tisoč teh ljudi, spremenili so se številni zakoni, ki so aktualnim in bodočim prosilcem za azil vzeli številne pravice, da bi bila Slovenija ne le od znotraj, pač pa tudi od zunaj jasno videti kot do beguncev neprijazna država. Poslanci so sprejeli celo zakon, ki omogoča, da v primeru »neobvladljivega pripada beguncev«, Slovenija v celoti preneha spoštovati mednarodne konvencije o človekovih pravicah in preneha sprejemati prošnje za azil. O zakonu zdaj odloča ustavno sodišče. Kakšno pa je stanje na terenu? Koliko je beguncev, za katere država (neuspešno) išče namestitev zaradi odpora lokalnega prebivalstva?
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Politika
Racionalizacija in povečevanje učinkovitosti
V torek je bila v državnem zboru javna predstavitev mnenj glede novele zakona o kazenskem postopku, ki jo je zahtevala SD. Novela prinaša prve velike, celo reformne spremembe kazenske zakonodaje v tem mandatu. Bistvena novost je, da po vzorih iz tujine ukinja sodno preiskavo – zaradi napačnih razlogov povečevanja učinkovitosti in racionalizacije v pravosodju in kljub predvidljivim negativnim posledicam, ki jih bo prinesla.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Družba
Obsodbe zaradi neaktivnosti ustavnega sodišča
Ustavno sodišče že leta sprejema v obravnavo manj kot tri odstotke ustavnih pritožb obupanih državljanov, ki v rednih sodnih postopkih niso uspeli dokazati, da se jim godi krivica, povečini zaradi ukrepov državnih organov. Vse ostale zavrnejo, ne da bi zadeve vsebinsko obravnavali. Jasno je, da so vlagatelji ustavnih pritožb intimno vedno prepričani, da imajo prav in da se jim godi krivica. Jasno pa je tudi, da je med dobrimi 97 odstotki zavrnjenih zelo verjetno veliko takih, ki se jim objektivno godi krivica. To zdaj prek svojih sodb Sloveniji sporoča tudi evropsko sodišče za človekove pravice.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Družba
»S filmskimi zgodbami in prispevki gostov opozarjamo na problematičnost zidu birokracije, varnostnega diskurza, rasizma in ksenofobije, ki se krepijo in kažejo svojo podobo z žicami, rezili, zidovi, taborišči ter smrtonosnimi politikami,« pravijo organizatorji Festivala migrantskega filma, ki ga že osmo leto zapored pripravljajo pod okriljem Slovenske filantropije.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Politika
Kočevski procesi in Marko Šorli
Prejšnji teden je vrhovno sodišče izdalo sodbo v t. i. Kočevskih procesih. Zahtevo svojcev enega izmed leta 1943 obsojenih in usmrčenih belogardistov za revizijo tega postopka so vrhovni sodniki zavrnili in sploh prvič v tovrstnih zahtevah priznali »legitimnost in zakonitost sodišča, ki je sodilo med drugo svetovno vojno«, kot je odločitev za časnik Dnevnik označil upokojeni profesor kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Ljubo Bavcon.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Družba
»Prerekanje z rasisti je, kot bi igral šah z golobom. Ni pomembno, kako dober si, ker bo golob prevrnil vse figure, se posral na šahovnico in potem paradiral okoli nje, kot da je zmagal,« je pred časom dejal nekdanji francoski nogometaš Eric Cantona.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Družba
Državljani proti Kemisu in državi
Zaradi požara v vrhniškem podjetju za zbiranje in predelavo nevarnih odpadkov Kemis je največjo in najdolgotrajnejšo škodo utrpelo okolje, posledično pa tudi ljudje v vplivnem območju onesnaženja. Najbližje živeči so poleg tega utrpeli tudi povsem realno, na prvi pogled vidno premoženjsko in nepremoženjsko škodo, saj so dolgoročno onesnaženi njihovi vrtovi ter bivališča, slednja so morali nekateri izmed njih celo zapustiti, saj so bili evakuirani. Kaj lahko storijo zdaj, kakšne so njihove pravne možnosti?
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Politika
Popoln sistem za obsodbo nedolžnih
V ZDA je plea bargaining oziroma postopek pogajanj o priznanju krivde skorajda povsem izpodrinil pravo sojenje, saj se s pogajanji med tožilcem in obdolženčevim zagovornikom konča približno 95 odstotkov zadev. Pri tem se kažejo številne anomalije, ki so v ameriški teoriji zelo dobro raziskane. Najnevarnejša posledica teh postopkov je, da so lahko obsojeni tudi nedolžni ljudje. Profesor Albert W. Alschuler, med ameriškimi kolegi včasih šaljivo poimenovan kar Mr. Plea Bargaining, zaradi pomembnega raziskovalnega prispevka k razumevanju tega kazenskoprocesnega fenomena, je prav letos objavil svoj zadnji razmislek na to temo, ki ga je poimenoval kar A Nearly Perfect System for Convicting the Innocent (Skoraj popoln sistem za obsodbo nedolžnega). V njem opozarja na številne razloge, ki vplivajo, da se je ameriški sistem plea bargaining sprevrgel v skorajda natančno to: popoln sistem za obsodbo (tudi) nedolžnih. Nekaj, kar se v kazenskem pravu absolutno ne bi smelo dogajati.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Politika
Klasično sojenje hitro izginja
Od uveljavitve hitrejših načinov zaključevanja kazenskih postopkov v Sloveniji mineva pet let. Strokovna javnost in tudi akterji kazenskega postopka so se ves ta čas izmikali odgovorom na pomisleke, da novosti (priznanje krivde, pogajanja in sporazumi s tožilstvom ter kaznovalni nalog) povečujejo krivičnost in neenakost v kazenskem postopku. Nekateri so to potihoma priznavali, javno pa tega niso želeli potrditi, češ da ni bilo opravljenih dovolj analiz in ni konkretnih podatkov. Vmes se je uporaba institutov hitrega sojenja izjemno naglo povečevala. V slovenskem kazenskem postopku, ki je donedavnega veljal za sistem z veliko varovalkami in so zato tožilci včasih Slovenijo posmehljivo imenovali »oaza človekovih pravic«, so danes na klasičnem sojenju, kjer lahko obtoženci pred sodnikom povedo kaj v svoj prid, obsojeni le še štirje od desetih obsojencev.
-
31. 3. 2017 | Politika
Spoštovani, iskrena hvala najprej suverenu te države, torej ljudem. Od vas prihaja Ustava in zaradi vas je Ustava. Hvala za priložnost in odgovornost služiti, vsem z enakim spoštovanjem. Hvala tudi tistim od vas, ki ste mi ves čas zaupali. Kot sem zapisal že ob soglasju h kandidaturi, ob tako trdni podpori bi za pravno državo šel na tnalo slovenske realnosti ne enkrat, dvakrat, ampak stokrat, če bi bilo treba. Hvala tudi temu Zboru za izvolitev, tistim, ki ste obkrožili moje ime s takšno večino. Kdor pa vladavino ljudi jemlje resno, si obenem ne želi izvolitve s stoodstotno podporo, zato enaka hvala tudi tistim izmed vas, ki ste k tej odločitvi prispevali njeno demokratičnost.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Za sodno pisanje, vabila, pozive, sodbe, skratka vse sodne akte, velja, da se po določenem času neuspešnega vročanja vzpostavi fikcija, da se imajo za vročene. Seveda pa ima sodna oblast tudi možnost, da poskrbi za dejansko, fizično vročitev nekega pisanja, če tako želi, in sicer to opravi vročevalec, ki ga akreditira sodišče. Vročitev posameznega pisanja je namreč v nekem pogledu skorajda enako pomembna kot odločitev sodišča sama. Od vročitve je namreč odvisen nadaljnji potek postopka, vsi nadaljnji roki.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Nepoznavanje pravih ljudi in revščina škodita
Številni kazalci kažejo, da so dandanes družbe oziroma države v materialnem smislu bogatejše, kot so bile kadarkoli v zgodovini. Zato se zdi, da bi moralo biti na voljo največ javnih sredstev doslej za zagotovitev dovolj velikega in kakovostnega pravosodnega sistema, ki bi omogočal najbolj enakovredno obravnavo vseh ljudi doslej. A realnost je drugačna, pravzaprav nasprotna.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Politika
Ustavno sodišče odloča o številnih družbeno in politično pomembnih vprašanjih, ne nazadnje o človekovih pravicah. Se je kaj spremenilo, da ustavno sodišče do teh vprašanj z leti zavzema vse bolj konservativna stališča in da o njih celo ne odloča, ko bi lahko ali bi moralo? In da na nekaterih področjih, recimo pri pravicah istospolnih, celo zavira razvoj človekovih pravic, o katerem se je bila sposobna dogovoriti celo večina v državnem zboru? Spremenilo se ni nič, razen seveda personalne sestave na ustavnem sodišču. Ta se je v dobrega pol leta zelo spremenila, zamenjali sta se dve tretjini ustavnih sodnikov oziroma šest od devetih. Kakšno bo njihovo »desetletje«?
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Politika
Slovensko ustavno sodišče je razveljavilo odločbe sodišč in upravnih organov, ki so odredili deportacijo romske družine iz Slovenije na Kosovo. Odločitev oblastnih organov je razveljavilo, ker ti v postopkih niso upoštevali osebnih okoliščin posameznega tujca. Ali to nakazuje odločitev ustavnega sodišča, če bi presojalo zakon o tujcih? Ta določa prav to – izgon tujcev in preprečevanje vstopa v državo brez upoštevanja osebnih okoliščin.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Družba
»Čas je za akcijo! Ne moremo sedeti za prenosniki in nič narediti. Ne moremo piti kave in nič narediti. Dovolj imamo klikanja na žalostne in osuple obraze na Facebooku in pisanja ’to je tako strašno’ in ’tako smo nemočni’. Ne, nismo nemočni! Veliko preveč nas je! Gremo v Alep. Iz Nemčije v Alep, po t. i. begunski poti, le da v nasprotno smer.« Tako se začne manifest skupine Civil March for Aleppo, ki se je na pot odpravila 26. decembra lani in v začetku marca prečkala Slovenijo.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Urad za migrante ali proti njim?
Vlada je z zakonom o tujcih, v katerem je uzakonila pogoje za zaprtje meje oziroma suspenz vlaganja prošenj za azil, predvidela tudi ustanovitev vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov. Urad, ki bi lahko pomenil korak naprej oziroma nujno dodano vrednost pri integraciji beguncev ali pa zgolj še učinkovitejše izvajanje restriktivne azilne politike, je vlada prejšnji teden res ustanovila.
