Peter Petrovčič
-
»Vseeno nam je bilo, kam bomo prišli«
Ko je bil star sedem let, so ZDA napadle Irak, da bi tja prinesle »demokracijo in svobodo«. A vojna se v resnici ni nikoli končala in se zadnja leta nadaljuje v obliki bojev med teroristično organizacijo Islamska država in številnimi drugimi paravojaškimi skupinami ter iraškimi varnostnimi organi. Ti boji so zajeli tudi njegovo rodno mesto Ramadi, ki je zdaj povečini zravnano z zemljo. Ahmed Shihab Hammood je star 20 let in je skupaj z družino begunec v Sloveniji.
-
Zakon o tujcih, ki bi uzakonil možnost popolne prepovedi vlaganja prošenj za azil, je sporen. Vprašljiv je z vidika ustave in mednarodnih konvencij, ki določajo minimalne standarde človekovih (begunskih) pravic. A glede na raziskave javnega mnenja ga večina podpira. Vprašanje pa je, ali bi tak zakon podpiralo toliko volivcev, če ga ne bi napisali v zmerni, sredinski koaliciji pod vodstvom zmerne, največje vladajoče stranke, ki jo vodi zgled zmernosti, profesor Miro Cerar, pač pa, recimo, v koaliciji pod vodstvom Janeza Janše.
-
Potem ko je generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland pisal premieru Miru Cerarju, je podobno pismo na predsednika državnega zbora Milana Brgleza naslovil še komisar za človekove pravice Nils Muižnieks. Tudi on je slovensko politiko pozval, naj zakona o tujcih ne sprejme. Zakon v sedanji obliki, ko predvideva popolno prepoved vlaganja prošenj za azil, bi po njunem mnenju pomenil kršitev pravice do mednarodne zaščite in dejansko odstop Slovenije od evropske konvencije o človekovih pravicah. Po Muižnieksovem mnenju zakon o tujcih pomeni prej grožnjo kot pa krepitev varnosti v regiji, na katero se sklicuje koalicija.
-
Od novega leta lahko policija brez sodne odredbe od telekomunikacijskih operaterjev in od ponudnikov spletnih strani zahteva razkritje IP-naslova domnevnega storilca kaznivega dejanja. Korak k policijski državi na spletu ali gre policija s tem v korak s časom?
-
Tudi ameriški predsednik Barack Obama je, kot je v navadi, tik pred odhodom opravil nekaj deset pomilostitev. Med njimi je posebej odmevna pomilostitev Chelsea Manning (prej Bradley Manning), vojakinje, ki je bila obsojena na 35 let zapora, ker je leta 2010 WikiLeaksu predala ameriške vojaške in diplomatske skrivnosti, ki so razkrile temne plati ameriške zunanje politike. Obama ji je kazen znižal na sedem let, kar pomeni, da bo Manningova namesto čez par desetletij na prostost izpuščena 17. maja letos. Zdaj je sicer na potezi vodja WikiLeaksa Julian Assange, ki je »obljubil«, da se bo predal ZDA, če bo Manningova pomiloščena.
-
Človekove pravice v rokah robotov?
Prišel bo dan, ko bodo namesto sodnikov o usodi ljudi odločali računalniški programi, umetna inteligenca, roboti skratka. Nekoč, v daljni prihodnosti, ko bodo roboti opravljali že tudi številne druge človeške in medčloveške dejavnosti? Ne, ponekod je to že realnost, drugod bo jutri ali pojutrišnjem. Kmalu recimo celo na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
-
Ustavni sodniki že dolgo (vsebinsko) odločajo le, kadar so v to prisiljeni. Kadar posameznik premaga številne visoke formalne ovire ali kadar presojo zahteva kak (državni) organ. To možnost zakon daje tudi opoziciji v državnem zboru oziroma 30 poslancem. A ustavno sodišče poslanske zahteve po presoji ustavnosti skoraj praviloma zavrača.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
O življenju prosilcev za mednarodno zaščito oziroma prosilcev za azil v Sloveniji, o tem, kako tečejo postopki, kako prosilci živijo v tem negotovem obdobju, do nedavnega nismo vedeli veliko. Z begunsko krizo se je to spremenilo. Spoznanje je bilo šokantno.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Prerekanje o napačnih vprašanjih
Potem ko sta občinski in mestni svet v občinah Črnomelj in Velenje sprejela sklep, da so zgolj pod določenimi pogoji v občini dobrodošli prosilci za azil, sta v občinah civilni iniciativi (z roko v roki z SDS) zahtevali referendum o tem vprašanju. V obeh občinah se je nato izvršna oblast na čelu z županjo oziroma županom odločila, da referendumskega postopka ne bodo začeli, saj za to niso izpolnjeni pogoji. Ljudje na referendumu pač ne morejo glasovati o temi, o kateri občinski svet ne more odločati, so pojasnili.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
»Ali pride ameriški predsednik v Slovenijo? Če ne, zakaj ne? Ali ga je slovenska vlada povabila v Slovenijo? Če ne, zakaj ne? Če da, kakšni so razlogi, da ni prišel v Slovenijo?« To je v dneh pred zadnjim evropskim obiskom odhajajočega ameriškega predsednika Baracka Obame vlado vprašal poslanec SDS in nekdanji predsednik upravnega odbora slabe banke mag. Andrej Šircelj. A ni težava zgolj v vsebini ali odsotnosti vsebine v poslanskih vprašanjih. Problematična je tudi količina. V tem mandatu, še posebej v zadnjih mesecih, je bilo namreč zastavljenih precej več poslanskih vprašanj kot v kateremkoli obdobju ali mandatu doslej.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Politika
Ne svetovni nazor, strokovna odličnost naj bo merilo
Pred časom je ustavni pravnik dr. Andraž Teršek zapisal, da zamenjavam na ustavnem sodišču morda ne gre pripisovati eksistenčnega pomena za obstoj države, vendar prav tako nikakor ne smemo zmanjševati pomena personalne sestave ustavnega sodišča za nadaljnji razvoj slovenske demokracije in pravne države. Da je družbeno in politično lahko zelo pomembno, kdo sedi na ustavnem sodišču, nas je zadnja leta z odločitvami, naklonjenimi politični desnici, vedno znova opominjala prav »generacija« ustavnih sodnikov, ki je bila izvoljena v času prve vlade Janeza Janše in zdaj odhaja.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Politika
Ddr. Klemen Jaklič s Harvardove univerze je potrdil, da se bo prijavil na razpis za ustavnega sodnika. »Dal soglasje k predlogu za kandidaturo za US. Skupaj z vašo podporo nastavimo ogledalo še enkrat, dvakrat, stokrat, če bo treba,« je kandidat za najvišje pravosodne funkcije s podporo SDS zapisal na družabnem omrežju Twitter. Čeprav mu nedavno (v nič drugačnih razmerjih političnih moči) ni uspelo s kandidaturo za slovenskega sodnika na evropskem sodišču za človekove pravice, se zdi dokaj samozavesten glede izvolitve. In sicer zato, ker je lahko. Glasove za izvolitev bodo po naših podatkih prispevali tudi poslanci največje vladne stranke SMC, kjer javno o tem niso želeli govoriti, dokler predsednik Jakliča tudi uradno ne predlaga.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Politika
Ponedeljkova seja državnega zbora, na kateri so poslanci obravnavali interpelacijo zoper ministrico Majo Makovec Brenčič, se je začela z zamudo, saj v dvorani ni bilo dovolj poslancev, da bi bili sklepčni. Sčasoma se jih je nabralo ustrezno število, zvečer pa jih je o usodi ministrice glasovalo 66 od 90, večinoma proti interpelaciji. Med odsotnimi poslanci je bil tudi član poslanske skupine nepovezanih Bojan Dobovšek, ki je sicer pred tem javno napovedal, da bo glasoval za interpelacijo.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Družba
Leta 2008 je na waldorfski šoli v Salzburgu za ošpicami zbolelo 400 otrok. Manjša epidemija je lahko izbruhnila, ker delež otrok, cepljenih proti nalezljivim boleznim, v teh zasebnih šolah dosega kvečjemu 50 odstotkov. To tudi še zdaleč ni bil edini primer v Evropi, le Sloveniji najbližji. Pri nas sicer veljajo precej strožja pravila za cepljenje kot v Avstriji in večini drugih evropskih držav, saj je cepljenje proti nekaterim boleznim obvezno, a delež necepljenih otrok se vendarle počasi povečuje. Kakšna je odgovornost staršev za takšne odločitve? Kakšna je njihova odgovornost do javnega zdravja?
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Politika
Vlada je potrdila zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki uvaja številna nova pooblastila in prisilna sredstva, med drugim električni paralizator, s katerim ljudi v policijskih postopkih policisti že leta onesposabljajo (in pobijajo) v ZDA in tudi številnih evropskih državah.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Politika
Janez Janša je bil zaradi žaljivega tvita o novinarki nacionalne RTV Mojci Pašek Šetinc obsojen na plačilo 6000 evrov kazni oziroma odškodnine. Podobna sodba ga verjetno čaka tudi v primeru druge novinarke Eugenije Carl, ki jo je užalil v istem tvitu. Res da je bil obsojen zaradi neaktivnosti v sodnem postopku, a to ne pomeni, da je sodišče odločalo v nasprotju z dejstvi oziroma dokazi.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Družba
»Skoraj vsaka tretja ženska v Sloveniji se odloči za splav. Prekinitev spolnega odnosa ni varen način kontracepcije. Uporabite varno kontracepcijo.« Takšna je vsebina televizijskega oglasa podjetja Durex, s katerim to oglašuje kondome. Oglas je zavajajoč, če ne celo neprimeren zaradi trenutka objave, ki si ga je izbralo podjetje. V Sloveniji se zadnja leta izrazito krepi politično-civilnodružbena akcija proti splavu, ki je pri nas ustavno varovana pravica. Pred ljubljansko porodnišnico poteka molitev »za življenje« oziroma proti pravici do splava, ki jo pripravlja Zavod božji otroci. V tednu otroka je Zavod Živim v sodelovanju z rimskokatoliško cerkvijo predvajal propagandni film, ki »razširja lepoto življenja« oziroma poziva proti splavu. Civilnodružbena pobuda pod vodstvom Aleša Primca, ki že leta onemogoča razvoj človekovih pravic istospolno usmerjenih, prerašča v politično stranko, v katere programu je zapisana tudi prepoved pravice do splava … Podjetje Durex je znano po spornih, izzivalnih, šokantnih oglasih za svoje izdelke. Tudi tokratni oglas oziroma podatek v njem, da vsaka tretja ženska v Sloveniji naredi splav, je šokanten. A tak je (tudi) zato, ker ne ustreza dejanskemu stanju na področju umetnih prekinitev nosečnosti, saj je teh v Sloveniji že desetletja vse manj.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Družba
Na ministrstvu za pravosodje so pred časom zbrali in na spletu objavili »zaporsko statistiko«. Številke o zaporskem sistemu v Sloveniji kažejo trend rasti vseh spremenljivk. Vseh razen števila zapornih kazni in napotitev v prevzgojni dom za mladoletne storilce kaznivih dejanj. Teh je bilo lani pol manj kot pred 20 leti. Mladoletniška kriminaliteta se že leta vztrajno zmanjšuje. Vprašanje je, zakaj je tako in ali bi se iz odgovora na to vprašanje lahko kaj naučili tudi glede odnosa države do polnoletnih storilcev, saj se ta, nasprotno, iz leta v leto slabša.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Politika
»Storil bom vse, kar bo mogoče, da bodo letele glave,« je za primer, da bi sojenje Igorju Bavčarju zastaralo, v večerni informativni oddaji na POP TV napovedal pravosodni minister Goran Klemenčič. Gre za neprimerno izjavo. Bi moral zaradi nje odstopiti?
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Politika
Na notranjem ministrstvu se (s podporo vlade) pospešeno pripravljajo na morebitni večji pritisk beguncev oziroma prosilcev za azil. Napovedali so zakonodajo, ki bo omogočila zaprtje meje. In da bo zapora meje čim učinkovitejša oziroma da bo meja čim bolj neprepustna, so kupili nov vodni top (to je prisilno sredstvo za potrebe nadzora in razganjanja množic) in zaposlili več policistov.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Politika
Izbira predsednika vrhovnega sodišča še nikoli ni bila lahka. Tudi tokratno iskanje ustreznega kandidata se vse bolj zapleta. Problem ni več Branko Masleša, a še vedno je problem eminentno političen. Tokrat (še) ni težava v tem, da bi se pojavil kandidat »sil kontinuitete«, pač pa v tem, da »sile kontinuitete« ne dovolijo prevzema sodne oblasti kandidatom drugih svetovnih nazorov. Vse to so pomisleki, ki ne sodijo v sodstvo.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Družba
Vlada je po desetletjih prigovarjanj na en mah rešila težave s pitno vodo v dveh romskih naseljih. Sočasno se je po letu in pol nedejavnosti sestala vladna komisija za zaščito romske skupnosti in napovedala skorajšnje sprejetje nacionalnega programa ukrepov za prihodnjo petletko ter prednostno obravnavo »bistvenih vprašanj, kot je zagotavljanje finančnih sredstev za urejanje komunalne infrastrukture na območjih, kjer večinsko živijo predstavniki romske skupnosti«.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Družba
Po zakonu so otroci s posebnimi potrebami otroci »z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci …« Je res tak vsak enajsti romski učenec? Glede na statistične podatke že, v resnici pa gotovo ne.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Družba
V soboto je v Ljubljani potekal »Vseslovenski antimigrantski shod«, na katerem je okoli 200 ljudi izrekalo do drugačnih sovražna gesla in nasprotovalo sprejetju prosilcev za azil.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Družba
Ta teden je država končno preselila okoli petnajst mladoletnih beguncev brez spremstva iz ljubljanskega azilnega doma in kriznih centrov po državi. Preselitev je bila potrebna oziroma nujna, saj omenjene institucije (kjer bivajo tudi odrasli prosilci za azil ali pa otroci in mladoletniki, ki so bili zaradi nasilja v družini izločeni iz lastne družine) res niso primerno okolje zanje. Pa jim bo preselitev v dijaške domove dejansko prinesla olajšanje ali pa zgolj nov oziroma dodaten stres? Je vsaka preselitev upravičena? Ne bi bilo smiselno, da se dobrobit vsakega od mladoletnikov obravnava individualno?
