Peter Petrovčič

  • Tožilci so se ji odrekli

    Ko se je javnost ukvarjala s politično težo premierovega telefonskega klica generalni državni tožilki mimo pravosodnega ministra, v katerem ji je izrekel podporo, da ostane na čelu tožilstva do konca mandata, so se oglasili tožilci. Običajno zelo zadržano tožilsko društvo se je odločilo za neposreden in popoln odklon od stališč, ki jih v aktualnem sporu s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem zagovarja generalna...

  • Nekdanji tožilci nimajo dvomov

    Boštjan Penko, nekdanji član skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala

    Vsak tožilec v Sloveniji je po zakonu in ustavi samostojen in neodvisen pri sprejemanju odločitev o tem, ali bo preganjal domnevnega storilca ali ne in kako. Pravosodni nadzor na okrožnem državnem tožilstvu pa je odkril, da so tožilci najmanj samostojni prav, ko bi morali biti najbolj, pri reševanju t. i. posebej pomembnih zadev. Vodje okrožnih tožilstev, ne samo ljubljanskega, tožilce silijo v spreminjanje že...

  • Domačijski način dela na ljubljanskem tožilstvu

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuandrej_zalar_bkimg_0879.jpg

    Pravosodni nadzor, ki ga je na ljubljanskem okrožnem tožilstvu odredil pravosodni minister Aleš Zalar, je razkril, da tožilci vendarle niso tako samostojni, kot trdi generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Minister zagotavlja, da bo z obveznimi navodili in novelo tožilske zakonodaje tožilcem vrnil samostojnost, ki jim jo zagotavlja ustava. Morebitna menjava na čelu tožilstva bo zgolj bonus.

  • Spolna zloraba ne preneha, če se je ne prijavi

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuvelikakatja_bai_bkimg_5868.jpg

    Katja Bašič je predsednica Združenja proti spolnemu zlorabljanju, ki v dveh majhnih podstrešnih sobah zbira informacije o spolnih zlorabah, pomaga žrtvam in prijaviteljem spolnih zlorab in včasih tudi piše kazenske ovadbe. Z njo smo govorili o problematiki teh kaznivih dejanj in o zgodbah, s katerimi se terapevti združenja srečujejo iz dneva v dan, čeprav je za kaznivo dejanje spolne zlorabe obsojen le tu in tam kak storilec.

  • Peter Petrovčič

    10. 12. 2009  |  Mladina 49  |  Politika

    V recesiji trgovina z ljudmi cveti

    /media/www/slike.old/mladina/intkatjua_popovidrutvo_klju_bkimg_3397.jpg

    S katerimi in kakšnimi ljudmi se trguje, kakšna dela opravljajo v Sloveniji, katere tranzitne poti v tej trgovini tečejo čez njo, kakšna je usoda slovenskih državljanov, prodanih v tujino, in kako tej obliki novodobnega suženjstva narediti konec? Ta vprašanja smo zastavili predstavnici društva Ključ, edine nevladne specializirane organizacije v Sloveniji, ki se ukvarja s pomočjo žrtvam trgovine z ljudmi.

  • »Večina v sodstvu meni, da je politika ugled sodstva zmanjševala načrtno.«

    /media/www/slike.old/mladina/intervjufranc_testen_bkimg_1435.jpg

    Ko je prejšnji teden na domu ljubljanske sodnice eksplodirala bomba, se je v javnosti veliko govorilo o varnosti sodnikov in drugih nosilcev oblasti, o preteklih napadih, o poostritvi varnostnih ukrepov, o povezavah med delom sodnice in bombnim napadom ... O ugodnih razmerah za napad, ki jih je ustvarila tudi politika, o razlogih za nizek ugled sodstva in o skrb zbujajočem odzivu dela javnosti na napad pa ne. Mi smo se o tem pogovarjali s predsednikom vrhovnega sodišča.

  • Peter Petrovčič

    29. 10. 2009  |  Mladina 43  |  Politika

    "Slovenski in finski kriminalisti smo profesionalci!"

    /media/www/slike.old/mladina/intervjualeksander_jevek_bkimg_5530.jpg

    Aleksander Jevšek je tisti šef kriminalistične policije, ki ga je imenoval Jože Romšek, obdržal Janko Goršek, ministrica Katarina Kresal pa mu je zaupala reorganizacijo kriminalistične policije in vzpostavitev Nacionalnega preiskovalnega urada. Za Mladino je spregovoril o specifiki preiskovanja zapletenih kazenskih primerov, tajkunih, Barbari Brezigar, Boštjanu Penku, zadevi Patria in finskih kriminalistih.

  • Peter Petrovčič

    22. 10. 2009  |  Mladina 42  |  Politika

    Intervju z Dr. Andražem Terškom iz leta 2009, ko je Slovensko ustavno sodišče potrdilo odločitev rednega sodišča v primeru Prijatelj vs. Mladina: Politike lahko tudi žalimo in osebno napadamo ...

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuandra_terek_bkimg_2814.jpg

    Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo Mladine in potrdilo odločitev rednega sodišča, da mora Mladina poslancu Srečku Prijatelju plačati odškodnino, ker je njen novinar žaljenje homoseksualcev, ki si ga je bil privoščil poslanec, označil za »normalni domet cerebralnega bankrotiranca«... So se ustavni sodniki odločili prav?

  • Trojanski kadri

    Svoje svojim: Lovro Šturm, bivši minister za pravosodje, in Robert Marolt, bivši državni sekretar v sobi s fotografijami svojih predhodnikov

    Vsaka vlada, vsaka izmed vladnih koalicijskih strank in navsezadnje vsak minister za seboj v državnih službah pusti nekaj svojih ljudi. To je v naravi politike. Poleg tega je v štirih letih dovolj priložnosti za kaj takega že zaradi uveljavljenega cikla prihodov in odhodov znotraj istega števila zaposlenih v službah, podrejenih posameznemu ministrstvu, torej zaradi prostih delovnih mest, ki so posledica...

  • Peter Petrovčič

    17. 9. 2009  |  Mladina 37  |  Politika

    Berglundgate

    Na ljubljanskem okrožnem tožilstvu, katerega poslovanje želi zdaj preveriti pravosodni minister Aleš Zalar, že več kot leto dni zamujajo z rednim internim pregledom dela in poslovanja, ker ga generalna državna tožilka Barbara Brezigar pač ni odredila.

    Primer Slovenija proti Berglundu, v katerem je pregon predlagal predsednik SDS Janez Janša, utegne kmalu razkrinkati sporno poseganje generalne državne tožilke Barbare Brezigar, njej zvestih vrhovnih tožilcev in vodij okrožnih tožilstev v konkretne zadeve. Malodane vsakič, ko se je v zadnjih letih pojavil kak kazenski postopek, na katerem bi se lahko pridobile ali izgubile politične točke, se je zgodil prevzem...

  • »Javnost bo prav tako bentila, če ne bo obsodilnih sodb.«

    /media/www/slike.old/mladina/intjernej_potocar_ifp_010909_02.jpg

    »Malo sodno reformo« pravosodnega ministra Aleša Zalarja je vlada že potrdila. Dobili bomo posebno skupino sodnikov za sojenje v zahtevnejših kazenskih zadevah, sodni svet dobiva nove pomembne pristojnosti, za finance na sodiščih pa bodo skrbeli direktorji sodišč. O vsem tem je spregovoril predsednik Višjega sodišča v Ljubljani in soavtor aktualnih sprememb Jerne...

  • Pavel Jamnik, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije in vodja kriminalistične akcije Sprava

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelkapavle_jamnik_bkimg_3653.jpg

    Pavel Jamnik je tisti kriminalist, ki preiskuje povojne poboje in redno bere samo en časnik. In za ta časnik je spregovoril o svojem poslanstvu, o problematiki preiskovanja, ki ne daje rezultatov, o Hudi Jami, o partizanih in domobrancih, o levi in desni politiki, o zadevi Ribičič in seveda o spravi.

  • Peter Petrovčič

    23. 4. 2009  |  Mladina 16  |  Politika

    Zadovoljni pazniki z nezadovoljnimi sodelavci

    Dragan Petrovec je strokovnjak za zaporsko problematiko in je dobršen del svoje poklicne poti preživel v zaporu. Bil je in je še oster kritik penološke politike vseh dosedanjih oblasti, še posebej prejšnje. Za Mladino je spregovoril o slovenski zaporniški krizi, razlogih zanjo, možnih rešitvah in o napovedi gradnje novega superzapora.

  • Ne več let na sodišču, le sestanek ali dva z mediatorjem

    /media/www/slike.old/mladina/intervjubojana_jovin_hrastnik_bk.jpg

    Slovenci se veliko tožimo, postopki na sodiščih se vlečejo več let, celo desetletij, obsodb pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku pa ne šteje nihče več. Pravosodni minister rešitev vidi tudi v izvensodnem reševanju sporov, še posebej v mediaciji. V ta namen je ministrstvo pripravilo novi zakon o alternativnem reševanju sporov, ki razširja mediacijo na vsa prvostopenjska pravdna sodišča, minister pa je ustanovil tudi Svet za alternativno reševanje sporov, ki ga vodi Bojana Jovin Hrastnik.

  • »Imam popolno podporo policije.«

    /media/www/slike.old/mladina/intgorek_6154_bk.jpg

    > Ker se ne strinjam z imenovanjem in izbiranjem na to funkcijo prek uradniškega sveta. In nisem edini v policiji, ki misli tako. Gre za specifično funkcijo, gre za obrtno dejavnost, kjer bi se generalni direktor moral izbirati izključno izmed kandidatov, ki prihajajo iz stroke, torej iz policije. Odločil pa sem se zato, ker imam z vodstvom ministrstva zelo sorodne poglede na reševanje aktualnih problemov in...

  • Peter Petrovčič

    26. 2. 2009  |  Mladina 8  |  Politika

    Radikalizem spoštovanja človekovih pravic

    Mag. Goran Klemenčič

    > Sem prebral, je pa škoda časa, ki sem si ga vzel za to. Gre za pisanje, ki ne govori z vsebinskimi argumenti, ampak iz njega razberemo neverjetno negiranje pravne države z nizanjem zavajajočih, neresničnih navedb, osebnih obtožb in špekulacij. Vse to bi bilo smešno, če ne bi bilo tragično in v trenutnem pregretem ozračju tudi neodgovorno in nevarno.

  • Peter Petrovčič

    26. 2. 2009  |  Mladina 8  |  Politika

    Neposrečena neposredna demokracija

    Predsednik Stranke slovenskega naroda Lovro Škrinjarič in premier Borut Pahor v Mariboru (petek, 20. februarja), nasmeški tokrat niso pomagali ...

    Nad odločnostjo ene najmanjših slovenskih strank, Stranke slovenskega naroda (SSN), da bo zbirala podpise za referendum o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, so uradno razočarane skoraj vse stranke. Skrb so praviloma izrazile tudi druge, bolj ali manj civilno-družbene organizacije. Pravijo, da je na kocki ugled države... 40 tisoč podpisov je veliko, zdi se, da za mariborsko stranko preveč.

  • Aleš Zalar, minister za pravosodje

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_zalar20090119_2152_b5.jpg

    Aleš Zalar je postal eden najbolj prepoznavnih predsednikov sodišč predvsem zaradi spora s pravosodnim ministrom Lovrom Šturmom, svojim predhodnikom na ministrskem položaju. Kateri in kakšni so njegovi projekti, ki jih že od prevzema ministrstva niza drugega za drugim, zakaj se njegovi sogovorniki vsi po vrsti smehljajo, kakšno zapuščino je podedoval, zakaj je breme ministrovanja zanj dvojno, kaj je storila Barbara Brezigar, da je deležna njegove podpore, koliko sodnikov je preveč in zakaj se trenutno bolj vidi v vlogi gasilca kot v vlogi ministra ...

  • Peter Petrovčič

    4. 12. 2008  |  Mladina 49  |  Družba

    »Odvisniki ne živijo na luni, ampak v našem mestu, v naši ulici.«

    /media/www/slike.old/mladina/intmilan_krek_mf.jpg

    > Gre za zelo dobro rešitev, ki v Švici pomeni še posebej veliko. Za seboj imajo namreč zelo hudo izkušnjo uživanja drog na odprti sceni, na javnem prostoru, saj so se odvisniki zbirali in si vbrizgavali heroin v parku sredi Züricha. Heroinski program je odgovor na odprto sceno, ki je zelo nevarna za odvisnike in za vse druge, kjer je velika umrljivost, kjer je dosti okužb z virusom HIV in hepatitisom C.

  • Šturmova izbrana dela

    /media/www/slike.old/mladina/turm_mg_9864_b5.jpg

    ' Delo zaposlenih na ministrstvu lahko ocenim z najvišjo možno oceno,' se je ob predvolilni oceni dela ministrstva v tem mandatu pohvalil pravosodni minister dr. Lovro Šturm in dodal, da so delali zelo prizadevno in tudi izpolnili vse naloge, ki so si jih bili zastavili. Težava ministrstva za pravosodje pa ni v osebju, pač pa v vodstvu. To je že lani spomladi za Mladino poudaril nemški pravni strokovnjak Hans...

  • Peter Petrovčič

    24. 7. 2008  |  Mladina 30  |  Politika

    V slovenski Istri je kršenje zakonov postalo stalnica

    /media/www/slike.old/mladina/intbarbara_verdnik_mf.jpg

    Barbara Verdnik je bila leta 2006 razrešena s položaja direktorice družbe Primorske novice, odstavitvi pa so sledili kadrovske menjave in vsebinsko preurejanje istoimenskega časopisa. Verdnikova je družbo Primorske novice tožila, nato pa začela delati kot novinarka. Pisala je o razmerah v slovenski Istri, o političnih in gospodarskih povezavah in nepravilnostih. Pred meseci se je odločila narediti še korak naprej: vstopila je v aktivno politiko in danes nastopa kot kandidatka stranke Zares. Je ena redkih, ki odkrito in brez zadržkov govorijo o političnih in gospodarskih navezah na Primorskem.

  • Poraz Barbare Brezigar

    Razglasitev rezultatov drugega kroga predsedniških volitev leta 2002 v lokalu Cutty Sark. Janša kljub porazu ni bil jezen, bo po Barbarinem porazu v vlogi generalne državne tožilke drugače?

    Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je kot tožilka in tudi kot kandidatka za predsednico Slovenije ostro kritizirala svojo predhodnico Zdenko Cerar in delovanje tožilstva. Cerarjevi je očitala politizacijo tožilstva. Marsikatera kritika se je zdela kljub velikokrat neprikritemu političnemu slogu upravičena. A po slabih treh letih njenega vodenja državnega tožilstva - funkcijo je prevzela maja 2005 -...

  • Očitno nisem "njen" tožilec

    V Sloveniji se preiskava deli na dva dela, na predkazenski postopek, ki ga opravlja policija pod nadzorom tožilstva, in na sodno preiskavo, ki jo opravi sodišče. V predkazenskem postopku pogosto ni mogoče priti do dovolj ključnih personalnih dokazov, ki bi utemeljevali znake kaznivih dejanj. Nekaterih dokazov v predkazenskem postopku niti ni mogoče pridobiti. V našem primeru so dokazi, ki smo jih zbrali v predkazenskem postopku, utemeljevali sum, da gre za več kaznivih dejanj goljufije, ki naj bi jih bili storili vodilni delavci Oriona, njihovi odvetniki, notarji in sodni cenilec. Sodišče je ugodilo zahtevi po preiskavi in na podlagi naših zahtev po razširitvi preiskave to tudi večkrat razširilo. Preiskava je bila opravljena za vsa kazniva dejanja dvojnih kupoprodajnih pogodb s pridržkom lastninske pravice. Utemeljenost suma, ki je potrebna za uvedbo preiskave, je veliko nižji dokazni standard od utemeljenosti suma, ki mora obstajati ob koncu preiskave za vložitev obtožnice. In v tem drugem delu postopka, v okviru sodne preiskave, nam prvotnega suma ni uspelo nadgraditi, da tako rečem. Nasprotno, na dan so prišli nekateri tehtni razbremenilni dokazi.

  • "Pravosodni sistem bo doživel velik šok, če bo ta zakon sprejet"

    Sama sem to vedela tako rekoč ves čas, navsezadnje je ministrstvo za pravosodje takrat objavilo celo razpis za pisanje tega zakona. V tistem času sta na Inštitutu za kriminologijo tekli še obe raziskavi, Izhodišča za modernizacijo kazenskega postopka v RS in Analiza poteka in trajanja kazenskih postopkov v Sloveniji, zato se nam ni zdelo smiselno, da bi se na razpis prijavili. Želeli smo najprej končati svoje delo, pa tudi postavljeni enoletni rok se nam je zdel dosti prekratek.