Bernard Nežmah
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Thomas Szasz: Kraja človeka: eseji proti medikalizaciji vsakdanjega življenja
Psihiater židovskega rodu in madžarskih korenin je že pred drugo vojno emigriral v ZDA in tam postal osrednji kritik psihiatričnega zdravljenja. Po njem je človek odgovoren za svoje obnašanje, sklicevanje na mentalne neprištevnosti pa razume samo kot berglo, ki mu jemlje odgovornost oziroma ga napravi za večnega pacienta.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Pamflet
Sanje o utišanih novinarskih zvonovih
Slovesnost podpisa nekaj deset milijonov državne pomoči podjetju »Revoz« je potekala optimistično, minister Janko Stepišnik je zbranim razigrano pripovedoval, koliko novih delovnih mest bo prinesel razmah proizvodnje v tovarni avtomobilov. Toda, bolj ko so novinarske kamere beležile dogodek, bolj je ta postajal klavrn. Na enostavna novinarska vprašanja minister ni vedel odgovorov, ki jih je iskal v papirjih, njegova angleščina pa je bila na ravni osnovnošolca, kar je na svoj način pikro pripomnila celo POP TV.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Sergio Rubin-Francesca Ambrogetti: Papež Frančišek Jorge Bergoglio se pogovarja
Gesta, ki sledi logiki knjigotrške promocije – pogovor s kardinalom prodaja kot pogovor s papežem. Vendar le na formalni ravni, zakaj novi papež v svojih nastopih ostaja zvest poprejšnjim pogledom. Zatorej knjiga pogovorov prinaša širni javnosti sliko o osebnosti Jorgeja Bergoglia.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Pamflet
Z uvajanjem davka na nepremičnine se vlada sooča s proračunskim primanjkljajem tako, da kani državljanom naložiti za 200 milijonov novih dajatev v obliki davka na nepremičnine. Zgrešene bančne in druge investicije bo poplačalo ljudstvo. Potem ko je športni kompleks Stožice banke spravil ob več kot 100 milijonov, se je naposled le našel plačnik. Polovico novih dajatev stavbnih lastnikov v naslednjem letu bo torej šlo za pokritje stožiške izgube.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Jörg Baberowski in Anselm Doering-Manteuffel: Red in teror
Primerjava nacizma in stalinizma je na Slovenskem tihi znanstveni tabu. O tej tematiki izdana dela kot prvo postavljajo, da je nacizem absolutno večje zlo. Nemška profesorja zgodovine zastavita drugače: kaj druži ti vladavini?
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Pamflet
Dobesedno čez noč se je končala osrednja politična kriza, ki jo je prinesla napoved, da se bosta za predsednika PS pomerila Alenka Bratušek in Zoran Janković. V medijih so deževale filipike zoper ljubljanskega župana, komentatorji so svarili in rotili, politiki grozili, kaj bo, če ZJ kandidira. Kaj pa je storila njegova glavna antagonistka? Je ob njegovem napovedovanju kandidature stopila pred kamere in vnaprej pribila, da je to za vlado pogubno in ga javno pozvala, da naj se takoj umakne iz tekme za predsedniški položaj? Nak, medtem ko so se drugi bojevali, je ona ždela brez besed. Ko pa je PS izvedla manever preložitve kongresa, se je čudežno pojavila in sporočila, da se je za igrice čas iztekel, ne da bi izrekla kakršnokoli kritiko na račun gospoda Jankovića.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Terry Eagleton: Zakaj je imel Marx prav
Ni prvi, francoski filozof J. Derrida je že leta 1993 takoj po razpadu SZ objavil knjigo »Spectres de Marx«, J. B. Foster pa leta 2000 »Marx’ Ecology«, če navedemo le filozofsko in ekološko afirmacijo Marxovih misli. Eagleton je ravnal drugače in namesto študije konceptov spisal apologijo marksizma.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Pamflet
Ko je Zoran Janković potrdil kandidaturo za položaj predsednika »Pozitivne Slovenije«, so to medijski odmevi enoglasno označili za napad na državo. Državo si je vzel za talko, zdaj bo prišla trojka, njegov egoizem nima meja. Gregor Virant je seveda spet zablestel, ko je po svetniško napovedal, da bo ob njegovi izvolitvi zaradi sumov korupcije stranka izstopila iz koalicije, podobno Karl Erjavec, nekolikanj tišje tudi socialdemokratski politiki. Le iz vrst vladajoče »Pozitivne Slovenije« nobene kritike.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Tim Whitmarsh: Starogrška literatura
Številni raziskovalci so izdajali pregledna dela o starogrški literaturi. Slovenski komparativisti so se leta napajali iz srbohrvaškega prevoda Povijest antičke književnosti, ki jo je spisal ruski marksist I. V. Tronski in v njej povezoval razvoj književnosti s časom nastanka razredne družbe in države. Tako je bil pozoren na mesto sužnjev; pri Evripidu je zaznal, da sužnji v njegovih dramah presojajo politiko in celo filozofijo.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Pamflet
Komedija s prijavljanjem kandidatov za mesto predsednika »Pozitivne Slovenije« se nadaljuje. Kot jara kača pritekajo novice: gospod ZJ je evidentiran, a še ni dal soglasja, čas ima do … Strategija stranke je odlična: z ništrci dosega, da je dan za dnem v osrednjih novicah. Več, ko mediji o njej poročajo, večji pomen dobiva in bolj utrjuje svoj položaj.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Alfred Sohn-Rethel: Ekonomija in razredna struktura nemškega fašizma
Delo je pisano na osnovi osebne izkušnje in podatkov, ki so jih sočasno zbirali njegovi prijatelji, ki so poznali ljudi režima. Poleg razredne analize ga odlikuje številnost insajderskih podatkov, ki so bili izvorno uporabljeni kot intelligence service za Churchillov krog.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Pamflet
Da prideš v prve minute televizijskih dnevnikov, moraš postati svetovni prvak, doživeti 100 let in napisati obširno pahoriano, celo bivši predsednik Danilo Türk mora za vstop pred kamere imeti vsaj govor ob proslavi začetka gradnje džamije. A obstaja človek, ki mu ni treba storiti nič. Že več kot tri mesece se pojavlja v soju kamer rekoč, da še ne ve, če bo kandidiral za predsednika »Pozitivne Slovenije«. No, ne uporabi vedno istega glagola: enkrat izreče, da se še ni odločil, drugič, da bo še premislil, tretjič, da se bo izrekel pred strankinim kongresom. Zoran Janković, ki ljubljanske volitve dobiva s parolo – »Del«a, je osrednja teve zvezda s tem, da vsakič znova ne dela niti ne pove – nič.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Marcel Štefančič, jr.: Zakaj si življenje zasluži, da ga izgubimo
Profesorja komparativistike fascinira misterij umetniškega dela. Medtem ko tradicionalna primerjalna književnost išče izvore velikih romanov v knjigah, ki jih je avtor prebral in so ga preoblikovale, prof. Štefančič, jr., zavrne intelektualni elitizem, saj umetniški genij najdeva v življenju posameznika. Ki pa mora biti ekscesno ali vsaj na robu obupa. »Star sem bil 48 let in utrujen … dolgoval 20 tisoč dolarjev. Imel pet otrok.« In s to popotnico je literarni niče postal avtor legendarnega »Botra«. Seveda je moral prej s tekstom ujeti še duh časa, ki mu je nalepil množice občudovalcev.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Pamflet
Nemški filozof Herbert Marcuse je v knjigi »Enodimenzionalni človek« izhajal iz radikalnega pogleda, da množični mediji ne ustvarjajo le slike sveta in politike, temveč nam determinirajo celo osebne želje in hotenja. Poleg kritične vloge obveščanja javnosti in presojevalca početij oblastnikov so množični mediji tudi osrednje orožje manipulacije.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Simone de Beauvoir: Drugi spol
Zakaj bi danes brali delo, ki je izšlo pred več kot 60 leti in je parafrazirano skozi številna dela feminizma, misli in citati iz njega pa so del splošne kulturne zgodovine? Še zlasti v dveh drobno popisanih špehih na tisoč straneh.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Pamflet
Slovenska tiskovna agencija je ob obisku vladne delegacije poročala o obiskih ministrov Stanka Stepišnika in Romana Jakiča v Azerbajdžanu. Potem pa se je po poročilih azerbajdžanskih medijev izkazalo, da je slovensko delegacijo v resnici vodil ljubljanski župan Zoran Janković, ki je med drugim vodil pogovore tudi s tamkajšnjim obrambnim ministrom!!!!!!!!!!!!!!??????? – Vladni udar, ministre je vodil nekdo, ki sploh ni član vlade. Je temu sledila izredna seja vlade, na kateri so nemudoma odstavili ministra. Nak, ministrski kabinet o tem ni niti razpravljal. Premierke Alenke Bratušek ni motilo, da sta dva njena ministra osebno podrejena ljubljanskemu glavarju in ne njej. Za čuda so celo vedno glasni partnerji, kot so Gregor Virant, Karl Erjavec in Igor Lukšič, ostali tiho, ko najmočnejši človek PS brije norce iz suverenosti vlade. Še včeraj je njegova celotna poslanska skupina podprla Bratuškovo v nejevolji nad Jankovićevim protežiranjem Gašparja Gašparja Mišića, naslednji dan sta njegova ministra demonstrirala Jankovićevo oblast nad vlado.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Hercegovina skozi več kot polovico prejšnjega stoletja, pitoreskni sejmi, vragolije mladeži, abotnosti komunistične oblasti, miti podeželanov o velikem Dubrovniku, predvsem pa razgradnja družinske idile. Avtor jemlje očeta, mater, deda, prababice, babice, strice in tete iz ljubečega otroškega okvirja, padejo torej v polje humorne distance, vendar pa ne končajo kot objekt satire, zakaj iz vsakega posebej napravi individualca, ki je tako svojski, da postane romaneskni junak.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Pamflet
Če bi se lani Gašpar Gašpar Mišić prijavil za mesto direktorja uprave Luke Koper, njegove kandidature nihče ne bi vzel resno, mediji še pisali ne bi o lokalnem trgovcu z nepremičninami. Preprosto, za vodstveno funkcijo je razpis zahteval izkušnje vodenja velikih gospodarskih sistemov, ki jih gospod GG nima. Njegova izvolitev na mesto prvega moža luke je eklatantna posledica dejstva, da je vmes postal poslanec PS in eden najzvestejših sodelavcev Zorana Jankovića. Trivialno.
-
Bernard Nežmah | foto: Borut Krajnc
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Kultura
Za njim so ostala že legendarna dela, kot so romani »Vrat materinega telesa«, »Kristalne rešetke«, »Mesto v ogledalu« in scenariji filmov »Okupacija v 26 slikah«, »Lisice« ter »Padec Italije«.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Boštjan Videmšek: Upor: arabska pomlad in evropska jesen
Boštjan Videmšek je bil na kraju dogodkov, od koder je bralcem »Dela« razkrival, kako bivajo, čutijo in premišljujejo protestniki in uporniki, ki so zbrali pogum, da so zasedli ulice in se uprli režimu. Te človeško poglobljene podobe iz drugih dežel so sukus, ki daje knjigi pomembno težo. V prejšnji knjigi »Vojna terorja« (2011) – prav tako podprti s pomenljivimi fotografijami Jureta Eržena – je avtor o vojnah v Afganistanu, Pakistanu etc. poročal s stališča priče, tokrat pa je v velikem delu zavzel stališče analitika in mestoma celo aktivista, ki bralce poziva: »Splača se boriti za Španijo, Ciper, Slovenijo. Zdaj! Jutri bo prepozno.«
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Ivan T. Berend: Gospodarska zgodovina Evrope v 20. stoletju
Kalifornijski profesor ne ravna kot zgodovinarji francoske šole Annales, ki v svojih delih mislijo družbene strukture, ampak kot zgodovinopisec ekonomije, ki je pozoren na kazalce gospodarske rasti, na razvoj posameznih panog, na socialne pravice, na ekološko politiko in seveda na množično potrošnjo in razcvet turizma.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
France Bernik: Kronika mojega življenja
Vendar pa to niso klasični spomini na samega sebe, ki bi prinašali osebne dileme, intimo in prijateljstva, temveč kronika fakultetnega, akademskega, znanstvenega in političnega miljeja.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Andreï Makine: Rekviem za vzhod
Njegov romaneskni rekviem prinese zgodovino zadnjega stoletja Rusije skozi usode junakov. V državljanski vojni, v pohodu na Berlin, v Afganistan, po tajnih misijah na afriški celini, pod Stalinovim terorjem, nouveaux riches, ki jih prinese Jelcinova doba in ki se potem razselijo še po zahodu. Običajni pogled komunistične ali protikomunistične perspektive pisatelj zamenja z nizanjem detajlov stvarnosti, ki je kdaj zaradi svoje radikalnosti že sama po sebi nadrealistična.
-
Bernard Nežmah | foto: Borut Peterlin
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Družba
Dokler je živel Josip Broz - Tito, je bil Goli otok tabu. Ko je eden najvidnejših poljskih intelektualcev Adam Michnik prebral knjigo prof. Božidarja Jezernika Goli otok – Titov gulag, je bil šokiran. Tito je pred letom 1989 veljal za čisti zgled antistalinista, ki se je junaško uprl Stalinu. Nič pa niso vedeli o njegovem režimu, okrutnih mučenjih in teptanju človeškega dostojanstva, ki so jih izvajali na Golem otoku v imenu spopada s Stalinom. V Jugoslaviji je od konca štiridesetih čez noč poniknilo okoli 20 tisoč državljanov, ki so končali v taborišču na severnem jadranskem otoku. V trpinčenju, poniževanju, šikaniranju in pomanjkanju so preživeli tudi po nekaj let, ko so jih izpustili, pa so morali podpisati, da o tem ne bodo nikoli spregovorili. Vse do Titove smrti je bila tema komunističnega taborišča prepovedana. V osemdesetih letih so izšli najprej romani Branka Hofmana Noč do jutra, Igorja Torkarja Umiranje na obroke in Antonija Isakovića Hip 2. Leta 1987 je David Tasić začel v Mladini prvi objavljati pričevanja preživelih Golootočanov, v devetdesetih pa so začele izhajati knjige spominov (Radovan Hrast, Čas ki ga ni, idr.) in znanstvene študije. Toda potem se je dogodila nova amnezija – v najnovejših zgodovinskih delih pod temo Goli otok najdemo pojem Informbiro, ki pozornost preusmeri na Titov junaški upor Stalinu, učenci v šolah pa o tem komunističnem gulagu ne izvedo praktično nič. Prof. Božidar Jezernik, avtor pronicljivih etnoloških del o vsakodnevnem življenju v koncentracijskih taboriščih in o mitologijah Balkana, je v svoji zadnji knjigi podrobno razčlenil, kakšno usodno vlogo je imel Goli otok tako v svojem času kot v nadaljnjih desetletjih, ko je še naprej oblikoval in še vedno oblikuje mentaliteto družbe.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Avtobiografija dečka iz Bosne, ki odide kot najstnik v rudarsko šolo v Slovenijo, kjer potem dela kot rudar in si ustvari družino, na začetku devetdesetih ugotovi, da je izbrisan, sledi genocid nad njegovo generacijo v Srebrenici, odide na delo v Nemčiji, se vmes izšola še za inženirja, se vrne in pridobi slovensko državljansko, potem pa je agens movens v projektu izkopa po vojni pobitih v rudniških jarkih Zasavja. Delo, ki pripada eksistencializmu. Junak, musliman in Bošnjak po rodu, je vseskozi odrinjen, pogosto ga spremlja oznaka, da je nihče. Udarci padajo od vsepovsod: Titov režim zapostavljanja muslimanske vere, revščina, tragedije druge vojne, krutost vrstnikov, vzvišenost birokratov, težka poškodba, poboj bratov v srebreniških gozdovih, eksodus družine in njena porazgubljenost, prevare lastnikov podjetij, tudi slovenski uradniški aparat, ki mu je med drugim skušal prepovedati dajanje izjav o izkopu trupel v Hudi jami. Toda Mehmedalija vztraja, naj se zgodi karkoli, on je zvest svojim načelom dela, topline in odkrite besede.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Pamflet
Potem ko so ga zaradi grožnje Milana Kučana v teve intervjuju nekateri komentatorji razglasili za politično truplo, je Zoran Janković kot ptič Feniks spet vstal od smrti. Če so doslej na sestanke z vlado prihajali posamezniki s par spremljevalci, je on v predsedniško palačo prikorakal na čelu bataljona sodelavcev. A v vladnih prostorih ga ni sprejela premierka, temveč je on sprejel njo!?? Tako bodeča podrobnost, da jo je v »Dnevniku« izpostavila novinarka nacionalke Mojca Pašek – Šetinc.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Gaito Gazdanov: Le spectre d’Alexandre Wolf
Ruski emigrant Gazdanov (1903–1971) je po revoluciji odšel v Pariz, tam doštudiral, nato delal kot delavec za tekočim trakom, vozil taksi, vmes pa – kot kasneje Brodski v Moskvi – bral, mislil in pisal knjige. V njegovem času niso imele posebne teže, tudi po smrti je ostal še dolgo pozabljen. Toda po letu 1991 so ga odkrili v Rusiji, zdaj pa njegov roman iz leta 1947 doživlja slavo v Franciji in po svetu. Kaj prinaša na novo oživljeni roman?
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Pamflet
Med izbiro predsednikov in smetišč
Poslanci, ministri in predsednica PS Alenka Bratušek so se zbrali na sestanku z Zoranom Jankovićem, ki je napovedal, da bo imela stranka jeseni svoj kongres, na katerem bodo izvolili tudi novega predsednika. Ker je ustanovitelj nakazal, da zna spet sam postati prvi mož najmočnejše stranke, so poskočile koalicijske partnerice DL, SD in Desus, ki so udarile, da jih potem v vladi več ne bo. Tako kot lahko »Pozitivna Slovenija« prosto izbira svojega čelnika, tako lahko tudi njene zaveznice izberejo vlado, s katero želijo sodelovati. Povsem običajna oblika politične demokracije. Toda, oglasil se je bivši predsednik Milan Kučan in dolgoletni Jankovićev podpornik, ki je za prekmursko televizijo ocenil, da računa na modrost članov stranke, v nasprotnem primeru bo nastopil političen konec Zorana Jankovića in tudi stranke.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Ur. Janja Remškar: Shranjeno bogastvo domačega vrta
V dobi zniževanja materialnega standarda se človek povpraša, kaj lahko stori sam. Prvobitno vprašanje preživetja, ki so ga naši predniki samoumevno reševali v pradavnini, se vrača v modificirani obliki. Ali lahko torej pripravimo kaj prehranske zaloge?
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Pamflet
Kar nekaj dni je bila osrednja medijska tema preprodaja uvožene plantažne zelenjave in sadja. Goljufi, ki v tržaških skladiščih kupujejo poceni robo in jo potem na stojnicah slovenskih mestnih tržnic drago prodajajo kot ekološko domače pridelano, so seveda upravičena tarča. Iz tega raste v Veliki Britaniji celo posebna veja novinarstva, ki jo uteleša Fred Pearce. V knjigi »Confessions of an eco sinner« (2008) se je postavil v kožo potrošnika, ki ga zanima, od kod prihaja blago, ki ga kupuje. Tako si je šel ogledat farmo v Keniji, na kateri pridelujejo kavo, bombažna polja v deželah, od koder prihaja surovina za »t-shirts«, plantaže banan, a zanimala ga je tudi obratna pot rabljenih računalnikov in telefonov, ki jih izvažajo v Afriko in Bangladeš. Ugotovitve so bile kajpada šokantne.